(POGLED) Slovenskemu pacientu želimo čimprejšnjega okrevanja

Zadnje leto otroci niso bili kaj dosti v šolah. Pouk prek spleta jim tudi ni prinesel veliko novega znanja, discipline, kaj šele nujne rutine. Da o spletanju prijateljstev, mladostnih mrež in zavezništev niti ne razpredam.

Toda oni so še mladi. Mladost ohranja upanje, saj imajo še nešteto priložnosti, da zamujeno nadoknadijo in znanje nadgradijo. Morda bo življenje vsaj od prihodnjega leta normalnejše in bodo v zrelih letih na korono gledali kot na nenavadno, kratko epizodo. Znanje si bodo zagotovo lahko pridobili, o tem ne smemo dvomiti.

Od Twitterja do TikToka

Bolj nerodno je s tistimi odraslimi, ki ostajajo doma in delajo od doma. Njihov socialni krog se je v času korone zožil na minimum. Na družinske člane, na Zoom sestanke, na številčno omejena druženja, ki jih zvečer odreže policijska ura. Pa čeprav gre za krožek štrikanja, kvačkanja, risanja ali česa podobnega.

Izobraževanja posameznikov in podjetij so se skrčila ne samo zaradi prepovedi zbiranja, temveč tudi zaradi dvomov v uspeh učenja na daljavo in pomanjkanja sredstev za izobraževanje. Mnogim tako preostane samo pobeg v približek realnosti po računalniku, kjer surfajo od ene spletne strani do druge, od Facebooka do Instagrama in od Twitterja do TikToka.

Moč in vpliv

Tam pa lahko med drugim berejo najbolj nizkotne, podle, neumne, zlobne, neresnične zapise nizkotnih, podlih, neumnih, zlobnih, lažnivih posameznikov. Mnogokrat skritih za izmišljenimi identitetami.

Družbena omrežja niso prostor, kjer bi človek s pomočjo komunikacije rasel, se izobraževal, izgrajeval. In pridobival kvalitetna prijateljstva. Nasprotno, to je prostor sovraštva, poneumljanja, zmerjanja.

Takšen način življenja ustvarja idealne okoliščine za naše trenutne voditelje. Med njimi je mnogo šampionov v disciplinah razdvajanja na dolgi rok, razpihovanja medsebojnega sovraštva in štafetnih zamer.

Celo tisti, ki jim pri vodenju držijo koalicijsko štango, ob tem raje zamižijo. Ti zadovoljno gledajo na svoj bančni račun in izračunavajo prihodnje prihodke do naslednjih volitev ali pa na koledar, kjer imajo zabeležene vrste čakajočih za sestanke, na katerih bodo lahko uveljavljali svojo moč, pokazali svoj vpliv in pomen njihove pozicije.

Spoštovanje po defaultu

Žalostna mora biti dežela, v kateri voditelji sovražijo, diskreditirajo ali celo umaknejo vsakogar, ki ne misli tako kot oni. In potem se čudijo uporniškemu ljudstvu, ki da je brez vsakršne tradicije spoštovanja oblastí.

Pozabili so, da si je spoštovanje treba zaslužiti. Naj gre za športnika, kulturnika, direktorja, vodjo … — kogarkoli. Minili so časi, ko so ljudje po defaultu in samoumevno spoštovali politike zato, ker so bili politiki. Tako poneumljeno in srednjeveško nerazgledano pa ljudstvo vendarle ni ostalo. Veliki, demokratični, pravični in pošteni voditelji so si morali svojo zgodovinsko veličino in spoštovanje množic prigarati.

Sploh pa, ljudstvo in vlada bi morala biti v resnici najtesnejša zaveznika. Kako pa naj vlada uresničuje svoje strategije in vizije, če ne v zavezništvu s tistimi, ki so jih izvolili? Zato pa potrebuje zdravo, zadovoljno bazo.

Junaški junak

Biti zdrav — na duhu in telesu — je v časih korone izjemna vrednota. Zato pa je na drugi strani beseda pacient pridobila dodatno težo, ki poglablja skrbi, negotovosti in dvome.

Vsaj od četrtka naprej je beseda pacient povezana tudi s slovenskim predsednikom vlade. Slovenski pacient je bil namreč naslov komentarja v vplivnem avstrijskem časniku Die Presse in se nanaša na našega predsednika vlade.

Težko bi bilo ta članek pripisati vplivu iz Murgel ali komunističnim medijskim silam, ki bojda še vedno vladajo pri nas. S svojim neumornim oglašanjem na Twitterju si je oznako nakopal predsednik vlade sam. Dopisnik iz Bruslja Oliver Grimm omenja njegove prepire z mediji in o medijih in tudi z novinarko bruseljskega Politica — pa tudi z evropskimi politiki. Česar EU ne potrebuje. Še najmanj v času slovenskega predsedovanja v drugi polovici letošnjega leta.

Vprašanj, ki se ob tem odpirajo, je veliko. Od tistih, ki so povezana s sámo besedo “pacient”, pa do čisto enostavnih — v smislu, ali mu je tega res treba.

Lahko bi se tudi vprašali: kako to, da nam vlada nekdanji narodni junak, ki ne zaznava priložnosti, da bi bil tudi junaški vodja?

* Kolumna je bila najprej objavljena na Fokuspokusu.