V Sloveniji še odmeva odločitev angleškega podjetja Ascent Resources, ki je proti Republiki Sloveniji vložilo tožbo, saj je Agencija RS za okolje odločila, da je treba za nameravano črpanje plina s hidravličnim lomljenjem oziroma frackingom na Petišovskem polju izvesti presojo vplivov na okolje in posledično pridobiti potrebno okoljevarstveno soglasje. Odločitvi Agencije RS za okolje je pritrdilo tudi upravno sodišče. Črpanje plina s hidravličnim lomljenjem oziroma fracking je ena najbolj perečih tem na okoljskem področju. Fracking je izpodrivanje plina na način, da globoko v zemljo pod velikim pritiskom potisnemo vodo s strupenimi kemikalijami ter tako dosežemo, da se struktura zdrobi. Pri tem se spustijo mehurčki plina, zato plin pride na površje. Ob tem na površje pride tudi določena količina te uporabljene vode s strupenimi dodatki. Pod zemljo neizogibno ostane še večji del te potisnjene strupene vode, ki zapolni nastali prazni prostor.
Večji del naravovarstvenikov zato ostro nasprotuje frackingu (v Sloveniji) in tudi sam se pridružujem njihovemu mnenju. Še več, večina držav, ki spoštujejo trajnostni razvoj in strmijo k okolju prijaznim poslovnim praksam, je fracking zakonsko prepovedala. Tudi Velika Britanija, kjer domuje podjetje Ascent Resources. Zanimivo, nikjer nisem zasledil, da bi tožili svojo državo. Tudi številne druge evropske države, vključno z Irsko, Francijo in Bolgarijo, so fracking v celoti prepovedale. In Slovenija?
Agencija RS za okolje je odločila, da je fracking za okolje tako invaziven postopek, da je treba zaradi previdnostnega načela izvesti presojo vplivov na okolje. Med drugim naj se preverita nevarnost za zdravje ljudi in vpliv na okolje (podtalnica, seizmična aktivnost, onesnaženje odpadnih voda). Sam odločitev agencije v celoti spoštujem, a tudi brez postopka presoje vplivov na okolje vem, da za fracking v Sloveniji ni prostora. Angleško podjetje namerava fracking izvajati v biosfernem območju reke Mure, ki ga je zaščitil celo Unesco. Neokrnjeno območje reke Mure bi moralo biti v slovenskem nacionalnem interesu. Tudi zato, ker je Mura dom slovenskega zdraviliškega turizma, ki sloni prav na geotermalni vodi. Slovenska politika se neredko kiti s sloganom "zelena Slovenija", a kje se zalomi, ko je treba s ciljem ohranjanja zelene Slovenije sprejeti odločne in morda nepriljubljene poteze? Razumem pritisk investitorjev na državo. Razumem, da investitor za svoje zastarele in uničujoče metode išče prostor "na nerazvitem jugu". Razumem tudi državo, da pod krinko prihajajoče gospodarske krize ne upa investitorju reči ne. Ne razumem pa, kako lahko nemo spremljamo tožbo proti državi, ki je skladno s svojo zakonodajo investitorju naložila izvesti postopek presoje vplivov na okolje.
Ne smemo popustiti pritiskom vlagatelja, ki želi mimo slovenskih zakonodajnih predpisov izvajati okolju in zdravju škodljivo dejavnost frackinga, ki ima potencialne negativne vplive na ljudi. Na vse nas! Za take prepovedi je seveda treba imeti pogum in močna načela. A kaj nam vse to pisanje pomaga? So what, če citiram. Slovenija se mora kot suverena država sama enkrat za vselej odločiti, kaj bo dovolila na svojem ozemlju in česa ne. A problem je ne nazadnje tudi kontinuiteta dela, ki se spreminja med vsako vlado. Ena vlada nekaj dovoli, to isto zadevo spet druga prepove. Strategij in osnovnih pravil nimamo na nivoju države, in dokler tega ne bomo imeli, se bo lahko vsak "potencialni" investitor pritožil na vsaka štiri leta in morda pri naslednji vladi uspel s pritožbo. S tem pa sami sebi pljuvamo v skledo.
To velja na vseh področjih. Sprejmemo ukrepe za nošenje mask in nekaj dni zatem športniki, ki so nam za vzor, športni funkcionarji in politiki naredijo 360 stopinj drugače. Dokler ne bomo imeli osnovnih načel medsebojnega spoštovanja, bo po naši zemlji lahko tacal vsak, ki ima pet minut časa.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
