Urška Mlinarič
Stavka je skrajno sredstvo, ki ga uporabi sindikat, ko ne vidi druge možnosti, pa čeprav ta ni zagotovilo, da bo dosežen želeni cilj. A dan po izvedeni stavki zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu je v glasu Irene Ilešič Čujovič, predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva (SZSVS) ter vodje pogajalske skupine sindikatov omenjenih dejavnosti, ki je v stavko popeljala večino od 50.000 zaposlenih, slišati zadovoljstvo. "Občutek imam, da je bila odločitev za stavko pravilna, saj smo z njo združili zaposlene v dejavnostih, upam pa, da je tudi vlada spoznala, da bo treba k pogajanjem pristopiti veliko bolj resno, kot je to pokazala v zadnjih tednih."
Razlog, da se je sedem sindikatov zdravstva in socialnega varstva odločilo za stavko, je bil neresen pristop k pogajanjem. Vladna stran, ki sta jo zastopala minister za zdravstvo Janez Poklukar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, je že v startu kršila lanskoletni dogovor. V njem se je vlada zavezala, da bo drugi del pogajanj začela do 15. januarja. Z njimi naj bi odpravili plačne anomalije, ki jih v prvem delu, ko je okoli 35.000 javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu dobilo za od štiri do 24 odstotkov višje plače, niso uspeli. Pogajalska izhodišča, ki jih je sprejela dva tedna po roku za začetek pogajanj, sklicujoč se na peti epidemični val, so sindikati označili za žaljiv. Ponudba je predvidela dvig plač za le štiri do osem odstotkov in še to ne za vse, za katere so sindikati ocenili, da so do dviga upravičeni. Zato so napovedali stavko in jo nazadnje bili prisiljeni tudi izvesti, saj tudi drugi krog pogajanj ni prinesel premika k pozitivnemu razpletu dogodkov. Dodatno je omenjene sindikate razjezilo dejstvo, da so namesto pogajalskih izhodišč zdravnikov obljubili dvig plač za šest do sedem plačnih razredov.
Mimogrede, Irena Ilešič Čujovič, ki vodi 17.000-članski sindikat, v katerem so strežnice, medicinske sestre, socialne delavke kot tudi zdravniki, je bila kot predstavnica reprezentativnega sindikata prav tako prisotna v sklepni fazi pogajanj vlade s Fidesom. Ki pa to niso bila, saj kot je vladno ponudbo komentiral eden od prisotnih, je bila ta nenavadno usklajena s Fidesovimi željami. Slednje in tudi odpiranje poti zdravnikom za izstop iz enotnega plačnega sistema je bilo tisto, kar je Ilešič Čujovičevo najbolj razjezilo. "Bleferjev in sprenevedanja ne mara," nam je zaupala ena od sodelavk. Sama pa dodaja, da je v tistem trenutku spoznala, da je interes vlade zaposlene v zdravstvu ločevati in ne združevati. In s tem nakaže tudi na že dalj časa trajajoče napetosti med Fidesom, ki zastopa večji del zdravnikov in zobozdravnikov, in drugimi sindikati zdravstva.
Vsak poklic ima mesto in dostojanstvo
"Vseskozi sem si prizadevala, da bi se o porušenih plačnih razmerjih pogajali skupaj, tudi v drugem krogu pogajanj mi nismo izključevali plačne podskupine E1, ki jo predstavljajo zdravniki in zobozdravniki - ne nazadnje smo tudi sami podpisniki kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. A na drugi strani, pri Fidesu, ni bilo interesa za skupen nastop. Oni so se želeli pogajati ločeno, vztrajajo pri izstopu iz enotnega plačnega sistema. S tem se ne strinjam, saj z ločevanjem sporočaš, da si samozadosten. Nikjer, še posebej pa ne v zdravstvu, nihče ne more biti samozadosten," pravi. In na vprašanje, ali jo je ostro pismo Mladih zdravnikov po zaključku prvega kroga pogajanj presenetilo, saj so v njem izrazili omalovažujoč odnos do drugih članov zdravstvenega tima, odgovarja, da ne. "So pa bila zelo nekorektno prikazana plačna razmerja v zdravstvu. S podatki je mogoče zelo hitro manipulirati," opozori in doda, da ima vsak poklic svoje mesto in dostojanstvo, "zato tudi navajanje kakršnihkoli številk mora temeljiti na dejstvih."
Kljub temu ne skriva, da si je v stavki želela tudi podpore zdravnikov. Ki pa je ni bilo, kar razume kot še dodatno potrditev, da Fides zanima zgolj izstop iz enotnega plačnega sistema. Sama odpravi enotnega plačnega sistema nasprotuje, saj se zaveda, da bi prosperirale le močne skupine; bodisi tiste, ki so številčno močne ali imajo zaradi poklica večji družbeni ugled. "Vsekakor pa bi to pomenilo tudi razpad javnega zdravstvenega sistema."
Pravi, da sta ji starša privzgojila sistem vrednot, med katerimi so poštenost, korektnost in pravičnost
To pa je tudi tisto, kar jo najbolj skrbi, saj meni, da morata biti zdravje in zdravstvo dostopno vsem in ne le bogatim. "Ne trdim, da javno zdravstvo ne potrebuje dodelave, nadgradnje. Reforme bi se morali lotiti že davno. Stanje, kot je v zdravstvu, je takšno prav zato, ker politika že 20 let ne najde volje za reformo zdravstva." Ilešič Čujovičeva je v lanskem letu postala predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje, zato je samoumevno vprašanje, kaj bi dvigi plač v zdravstvu, ki se izplačujejo iz zdravstvene blagajne, pomenili za pravice pacientov. Za letošnje leto so sredstva zagotovljena s PKP 10, sicer pa meni, da bi morali vgraditi proračunsko varovalko, po kateri bi minus v blagajni pokril državni proračun.
Do obisti se poduči
Petinštiridesetletna sindikalistka, univerzitetna diplomirana pravnica, je svojo poklicno pot začela kot pravna svetovalka v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici, med letoma 2007 in 2010 je bila pravna svetovalka v Triglavskem narodnem parku, leta 2010 pa se je najprej kot pravna svetovalka, zatem vodja pravne službe zaposlila v sindikatu, katerega vajeti je prevzela konec leta 2019, po nenadni smrti dolgotrajnega predsednika sindikata Zvonka Vukadinoviča. Čeprav ne izhaja iz zdravstvene stroke, ji njeni sindikalni sopotniki priznavajo izjemno poznavanje tako zdravstva kot socialnega varstva. "Odlično dopolnjuje pravno znanje s strokovnimi vidiki omenjenih področij. Do obisti se poduči in to znanje tudi dobro nadgradi," pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, ki z njo že dlje časa sodeluje tudi pri standardih in normativih, katerih sprejem je ena stavkovnih zahtev sindikatov. Opisuje jo kot spravljivo, povezovalno, a tudi odločno. Nekateri njeni sindikalni sopotniki ji po drugi strani očitajo občasno soliranje, sicer pa jo vsi označujejo kot spoštljivo sogovornico, ki nastopa z argumenti.
Tudi minister Poklukar jo spoštuje, pa čeprav se v pogajanjih gledata preko mize: "Čeprav se zdi, da sva na nasprotnih bregovih, se oba strastno boriva za delovanje zdravstva in socialnega varstva, zdravstveni sistem in zaposlene s spoštljivim dialogom." Tisti, ki so jo pri tem videli na delu, dodajajo, da se ni zgodilo enkrat, ko je dominirala nad nasprotno pogajalsko stranjo v strokovnem poznavanju področij.
Smučarka, raziskovalka, mediatorka
Ob družini, s katero rada raziskuje tuje kulture in smuča, ter profesionalnem ukvarjanju s sindikalizmom je že od dijaških let aktivna tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije in Nogometni zvezi Slovenije. V slednji se ukvarja z reševanjem sporov med klubi in igralci oziroma trenerji. Deluje pa tudi v Slovenski antidoping organizaciji SLOADO, kjer je bila med drugim udeležena pri odmevnem primeru dokazovanja dopinga pri slovenskem kolesarju Tadeju Valjavcu.
Nova generacija
Da je pred njo obetavna sindikalna kariera, ji napoveduje tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki jo vidi kot "eno najvidnejših predstavnic nove generacije sindikalistov". Po pripovedovanjih nekaterih sogovornikov, ki niso želeli biti imenovani, naj bi imela izjemen občutek, kdaj potegniti določeno potezo, prav tako pa naj je ne bi bilo strah sprejemati odločitev, tudi težkih. "Ne cinca z odločitvami, kar je težava marsikaterega sindikalista," je ocenil eden od sogovornikov, ki dodaja, da je zelo dovzetna za osrednja vprašanja položaja dela v razmerju do kapitala. "Zaveda se, kako pomembna je solidarnost, zato je včasih pripravljena žrtvovati partikularne interese za skupne cilje."
Vodi 17.000-članski sindikat, v katerem so strežnice, medicinske sestre, socialne delavke pa tudi zdravniki
Ljubljančanka, ki zadnji dve desetletji živi v Kranju s soprogom, vrhovnim sodnikom Matejem Čujovičem, in tremi otroki, je kot podpredsednica v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Štrukljeva desna roka in ni jih malo, ki jo na tem mestu vidijo tudi kot njegovo naslednico. Sicer pa ji je bilo pravo tako rekoč položeno v zibko. Je hčerka Marka Ilešiča, slovenskega sodnika na sodišču EU v Luksemburgu. Sama dodaja, da sta ji starša privzgojila sistem vrednot, med katerimi so poštenost, korektnost in pravičnost. Ni pa jima uspelo pri točnosti. Da bo potrebovala še kar nekaj treninga, da ji bo uspelo ne zamuditi na sestanke, priznava tudi sama. Za zdaj se zdi, da ji stopnjevanje kariere in pa sindikalnih aktivnosti dobro uspeva. Pa čeprav ji je le dan po tem, ko so sindikati napovedali stavko, spodrsnilo na blatni potki, pri tem pa si je zlomila roko. "Zame je to bil signal, da me življenje preizkuša, a sem izzivov navajena," je dodala v optimistično-odločnem tonu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
