Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta z nedavnim podpisom sporazuma Aachenski mir obnovila francosko-nemški pakt o prijateljstvu ter s tem naredila pomemben in nujen korak za Evropo. Toda Velika Britanija ne bi smela biti izključena iz tega pakta.
Velika Britanija je neločljivi del Evrope; je drugo največje gospodarstvo v EU, njen BDP je enak vsoti BDP devetnajstih najmanjših članic unije. Njen izstop lahko do srži pretrese vso Evropo ter spodkoplje njeno povojno ureditev. Hkrati je vredno omeniti, da je nemški zvezni parlament leta 1963 v uvodu elizejske pogodbe izrazil upanje, da bo Nemčija prepričala Veliko Britanijo, naj se pridruži Evropski gospodarski skupnosti. In leta 1973 se je to zgodilo. Podobno ponudbo bi se spodobilo Veliki Britaniji izreči tudi danes.
Voditelji treh največjih nemških političnih strank ter najvplivnejši nemški poslovneži in predstavniki javnosti so pred kratkim dejansko objavili odprto pismo, v katerem so Britance pozvali, naj ostanejo del EU. Zato niti ni tako nepredstavljivo, da bi tudi nemški parlament sprejel resolucijo s podobno vsebino. Odkar so britanski parlamentarci odločno zavrnili sporazum o brexitu, ki sta ga novembra lani dosegla britanska premierka Theresa May in EU, so na mizi vse karte. Tragedijo, ki jo utegne povzročiti brexit, bi lahko v zadnjem trenutku vendarle preprečili.
Ne smemo namreč pozabiti, da bi izstop Velike Britanije ogrozil temeljno načelo EU o njeni odprtosti v svet, zlasti ko gre za trgovino, od katere imajo koristi vse države, ne le Nemčija. Brexit bi prinesel tudi nove varnostne grožnje, saj bi bila obramba Evrope omajana, ker bi zaradi njega ostala brez ene od svojih dveh jedrskih sil, in to ravno v trenutku, ko ameriški predsednik Donald Trump spodkopava kohezijo v Natu.
Velika Britanija je neločljiv del Evrope; je drugo največje gospodarstvo v EU, njen BDP je enak vsoti BDP devetnajstih najmanjših članic Evropske unije
