Se sploh še znamo pogovarjati? Vljudno, strpno, z uporabo argumentov? Od kod sploh je prišla ta mentaliteta metanja kovancev v glasbene avtomate in pričakovanje, da bomo za to slišali želeno melodijo? Najbrž res iz Amerike. Ta namreč utripa v vzporednih stvarnostih. Na eni so nedoumljivi sledilci bajkam o ukradenih volitvah, ki jim niti konservativni sodniki niso bili pripravljeni prisluhniti, in pokvarjeni pragmatiki, ki se želijo okoristiti s temi miti in vdanimi volivci.