Hotel Diana: Pravda dveh direktoric se bliža koncu, sodba sledi

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je z zaslišanjem prič nadaljevala pravda med sedanjo in nekdanjo lastnico podjetja Hotel Diana Jasno Klepec in Olgo Belec. Kot smo že poročali, si Klepčeva prizadeva za razveljavitev pogodbe o nakupu poslovnega deleža v podjetju, ki jo je konec leta 2018 sklenila z Belčevo, saj meni, da je ta pred podpisom pogodbe ni seznanila z vsemi dejstvi, ki so pomembna za poslovanje družbe, kar pa Belčeva zanika. Zamolčala naj bi ji bila neporavnane obveznosti do delavcev iz naslova presežnih ur in jubilejnih nagrad, Klepčeva trdi še, da ni vedela, da je bil sklep o izpraznitvi objekta, za katero si je prizadevala lastnica hotelske stavbe, ljubljanska Heta, že pravnomočen. Odvetnik Klepčeve Dejan Rituper je na začetku obravnave poudaril, da je družba Hotel Diana medtem končala v stečaju, kar po njegovem mnenju dodatno dokazuje utemeljenost tožbenega zahtevka. Odvetnik Belčeve Luka Podjed pa meni, da stečaj podjetja pomeni, da je zahtevek tožeče stranke neizvršljiv. Pri tem se sklicuje na sklep višjega sodišča, ki pravi, da družbenik gospodarske družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v družbi. To, kot pravi, pomeni, da tožeča stranka, če bi s svojim zahtevkom uspela, toženi stranki ne more vrniti poslovnega deleža, zato je sodišču predlagal, da tožbeni zahtevek zavrne. Rituper je povedal, da so seznanjeni s sodno prakso, ki jo je navajal Podjed, a ta po njegovem mnenju ne pomeni nujno zavrnitve zahtevka v celoti. Tudi sodnica Marjetica Škerget Logar je menila, da je treba pravdo kljub temu nadaljevati.

Ne ve, kaj se je dogajalo v pisarni

Klepčeva med drugim Belčevi očita, da je kupnina za podjetje znašala 80 tisoč evrov, medtem ko je bil v pogodbi naveden znesek 30 tisoč evrov. Trdi, da je Matej Hofinger, velenjski poslovnež, ki je posredoval pri prodaji podjetja, 24. decembra 2018 v pisarni direktorice Belčevi izročil 50 tisoč evrov v gotovini, kar je Hofinger pred časom potrdil na sodišču. Zdenka Ficko, ki je bila v Diani zaposlena kot poslovna sekretarka, njena pisarna pa je bila takoj poleg direktoričine, je potrdila, da je Hofinger ta dan prišel v hotel. "Potem sta šla z direktorico v pisarno, ne vem, kaj sta tam počela." Nato je po njenih besedah prišel še sin Belčeve Patrick Belec, kasneje pa da so vsi trije odšli iz pisarne, pri tem je Hofinger odšel nekoliko prej kot Belčeva in njen sin.

Zapletlo se je pri računu z višjim zneskom

Kot priča je bila zaslišana tudi Iris Faflek Lukač, ki je pojasnila, da sta z Belčevo v hotelu ustanovili sobo pobega ali tako imenovani Escape room Enigmarium, ki so ga na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju skupaj upravljali Hotel Diana, Faflek Lukačeva in Enigmarium Ljubljana, ki podeljuje franšize za Escape room. Pri tem so Ljubljančanom plačevali franšiznino, prihodke pa sta si na pol razdelila Hotel Diana in Faflek Lukačeva, ki ji je Hotel Diana mesečno izplačeval njen delež prihodkov. Tudi po prihodu Klepčeve, pravi, je januarja in februarja 2019 izstavila račune, ki so bili normalno poravnani, zaradi česar ni imela občutka, da Klepčeva ni bila seznanjena s tem, da je Faflek Lukačeva partnerica pri sobi pobega, kot je Klepčeva trdila kasneje. Zadeve so se začele zapletati aprila, ko Klepčeva ni želela poravnati računa za marec istega leta, na katerem je bil po besedah Faflek Lukačeve nekoliko višji znesek. Takrat naj bi bila Klepčeva prišla do nje in povedala, da ni vedela, da je ona polovični partner v poslu, hkrati naj bi ji še ponudila, da bo podpisala pogodbo o nadaljevanju sodelovanja, če bi Faflek Lukačeva podpisala listino, s katero bi potrdila, da Klepčeva ni vedela ničesar o poslovanju Escape rooma.

Po 25 dneh dela brez oddiha je odšla

Marta Časar, ki je bila v času zamenjave lastništva vodja hotelske kuhinje, je povedala, da so se težave začele januarja 2019, po prevzemu, ko je bilo veliko zaposlenih bolniško odsotnih. Zaposleni, pravi, niso vodili evidence presežnih ur, če je pa koga to zanimalo, je lahko dobil informacije v računovodstvu. Časarjeva je kasneje zaradi nevzdržnih razmer na delovnem mestu po 25 dneh dela brez predaha tudi sama odšla na bolniški dopust in se ni več vrnila.