Govedorejska dejavnost je v Pomurju več kot dobrodošla, pravi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota Franc Režonja, ki spodbuja razvoj govedoreje v regiji. Pri tem se lahko govedorejci sami odločijo, ali se bodo usmerili v pridelavo mleka, mesa ali obojega.
Za boljše bi plačali več
V KGZ so pred časom v Puconcih organizirali sestanek z goričanskimi kmeti in nanj pripeljali tudi kupce, ki so za seneno mleko pripravljeni plačati več kot za konvencionalno mleko, po Režonjevih besedah so za to zainteresirani predvsem v Ljubljanskih mlekarnah. V prihodnosti pa bi lahko, kot pravi, kmetje razmišljali tudi o ustanovitvi zadruge, s pomočjo katere bi vzpostavili kanale za stalen odkup.
Cena mleka je trenutno z vidika rejcev odlična, po podatkih statističnega urada je novembra lani znašala 34 centov za liter, v državi je celo premalo domačega mleka glede na povpraševanje. Režonja to pripisuje tudi uvedbi sheme Izbrana kakovost, za katero kmetovalci po njegovih besedah pravijo, da ima take učinke, kot so jih predvideli z njeno uvedbo. To pomeni, da so potrošniki pripravljeni plačati več za mleko iz neposredne bližine in mlečne izdelke, proizvedene iz domače surovine. Da bi zagotovili že omenjeno dodano vrednost, je odločilno, da sta tako mleko kot meso domačega izvora, prav tako mlečni in mesni izdelki.
Manjši kmetje bi se lahko posvetili pridelavi senenega mleka, saj so kupci zanj pripravljeni plačati več
Količine mleka se povečujejo
Bo pa v ravninskem delu Prekmurja kmalu začela delovati klavnica, ki jo gradi Zvonko Horvat iz Žižkov. Klavnico bodo imeli kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, v njej pa bodo lahko na leto zaklali do tisoč glav velike živine, računajo, da bodo v prihodnosti letno zaklali 200 glav lastne živine. Objekt, v katerem bodo pogodbeno zaposlili mesarja, bo poleg klavnega dela zajemal tudi prostor za čiščenje, hladilnico in zorilnico mesa. Kmetje bodo živino načeloma dostavili sami, bodo pa tudi v klavnici ponujali možnost prevoza. Celotna investicija gradnje znaša okoli 400 tisoč evrov, od tega je 170 tisoč evrov evropskih sredstev.
Aleš Horvat, vodja oddelka za živinorejo KGZ Murska Sobota, pojasnjuje, da je v Pomurju okoli 1250 živinorejskih kmetij, na katerih redijo nekaj več kot 30 tisoč glav živine, od tega 8900 krav molznic, preostalo je druga živina, kot so teleta, krave dojilje in biki pitanci. V kontrolo proizvodnosti je v Pomurju vključenih 370 kmetij, na katerih je okoli 6400 krav. Na teh kmetijah kontrolorji merijo količino in lastnosti namolzenega mleka.
Pomurska govedoreja po grobi oceni tvori okoli deset odstotkov celotne slovenske govedoreje. Kot pravi Horvat, se število živali v regiji zmanjša za od tri do pet odstotkov na leto. Prav tako se manjša število govedorejskih kmetij. Rejo opuščajo predvsem majhne kmetije, na kateri so redili do deset živali. V Pomurju po besedah Horvata prevladujejo kmetije, na katerih je od deset do 30 živali, največ jih ima do 15 živali. Horvat pravi, da je staranje prebivalstva med najpomembnejšimi razlogi za opuščanje kmetij. Medtem ko je na kmetijah desnega brega Mure še nekoliko ustreznejša starostna struktura, je v Prekmurju tri četrt kmetov starejših od 60 let.
Zaradi majhnosti kmetij se na marsikateri dejavnost tudi z ekonomskega vidika ni izšla, zato se mladi na podeželju danes raje odločajo za druge službe. A če na eni strani število kmetij in živali nenehno upada, na drugi strani zaznavajo pozitiven trend povečevanja mlečnosti. Večje kmetije, ki obstanejo, se krepijo in imajo vedno več živali. Prav tako se veča količina namolzenega mleka na teh kmetijah. Po zadnjih podatkih iz leta 2018 je bilo v Pomurju pri lisasti pasmi goveda v povprečju namolzenega 6166 kilogramov mleka na žival v standardni laktaciji, kar pomeni v 305 dneh, pojasnjuje Horvat. V Pomurju prevladuje lisasta pasma, njen delež je več kot 80 odstotkov. Črno-bela pasma ima sicer večjo mlečnost, skoraj 8000 kilogramov mleka na žival v enakem obdobju. Za vse živali v Pomurju pa je bila povprečna mlečnost okoli 6480 kilogramov mleka, še pove Horvat.
