Večina med nami prepozna nekaj najpogostejših ptic, ki jih opazimo v mestu in naravi. Morda prepoznamo še kakšno res posebno in zanimivo, malokdo pa ve, da v Sloveniji živi, gnezdi ali se prehranjuje 385 ptičjih vrst. Tudi v Pomurju ornitologi zaznavajo pestrost in množičnost ptic, zlasti ob Muri in na Goričkem.
V naši pokrajini ponekod najdemo tudi več kot sto vrst ptic. Da bi ptice v Sloveniji bolje spoznali, je lani Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob svoji 40-letnici izdalo monografijo Atlas ptic. Podrobneje predstavlja raznovrstnost ptičje populacije, številnost, kje vse živijo in gnezdijo, katere gnezdilke so bile na novo odkrite, katere so ogrožene ter druge zanimive podatke iz ptičjega sveta.
Država nameni več za uničevanje habitatov kot za njihovo ohranjanje
Pestro ob Muri in na Goričkem
Pestrost ptic ob Muri in na Goričkem je velika, največja je v pasu obrečnih gozdov in poplavnih območij. Tam, kjer so površine bolj intenzivno obdelane, kjer je krajina bolj monotona in so njive brez mejic ali zaplat grmovja, je ptic manj in tudi raznovrstnost je manjša, razloži Denčeva, ki ptice Pomurja zelo dobro pozna. V teh krajih se pojavljajo mnoge vrste, ki so z varstvenega vidika zelo pomembne in so varovane v okviru Nature 2000. Take so na primer na območju ob Muri mali martinec, mali deževnik, vodomec, belorepec, črna štorklja, na Goričkem pa veliki skovik, smrdokavra in hribski škrjanec.
Žal za vse te vrste, razen za belorepca, ugotavljajo, da njihove populacije upadajo. Na Goričkem zelo verjetno tudi zaradi krčenja travnikov. Ponekod so se na račun travnikov razširile njive, nekatere vrste, kot je hribski škrjanec, ki so gnezdile na travnikih, pa imajo zdaj gnezda na njivah. Nekaterim vrstam ustrezajo naravno suhi travniki z redko in suho vegetacijo, če so travniki močno pognojeni, pa je vegetacija bujna. Zato ptice gnezdijo na golih zaplatah njiv, kjer lahko ustvarijo gnezda ali izvalijo jajca. Suša za zdaj ni tako problematična za ptice, ki se hranijo z žuželkami, saj jim ustreza bolj toplo in suho podnebje. Če bo šlo v ekstreme in bo manj hladnih in več toplih obdobij, pa se bodo žuželke razvile prej, kot bodo potrebe ptic po hrani. Sršenar, ugotavljajo znanstveniki v državah na severu, se na primer hrani z osami, ko pride iz Afrike in začne gnezditi, pa je glavni razvoj os že mimo in zato nima več dovolj hrane, da bi prehranil mladiče.
Zakaj populacija pol manjša
Podatki popisa kažejo, da so najpogostejše gnezdilke v Sloveniji ščinkavec, črnoglavka in taščica, četrtina teh ptic živi pri nas. Od zadnjega sistematičnega popisa so odkrili tudi šestnajst novih gnezdilk, med drugim rjavo čapljo, pritlikave tukalice, črnoglavega galeba in kormorana. Nekaj ptic domnevno gnezdi pri nas, so pa tudi vrste, ki jih niso več zasledili.
