Minister za obrambo Marjan Šarec se je danes pozno popoldne mudil v Prekmurju. V prireditvenem prostoru Nogača v Hotizi, kjer je potekala osrednja regijska slovesnost ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je bil slavnostni govornik. Opomnil je, da nam že pogled v zgodovino pokaže, da kljub današnji navidezni samoumevnosti evropske ideje sobivanja in sožitja med narodi do tega ni bilo lahko priti. "Zlasti 20. stoletje ni prizanašalo slovenskemu narodu kot celoti, posledično pa ne Prekmurju. Bilo je težko obdobje za vse narode, ki živijo na tem prostoru," je opozoril.
Šarec: Spremembe so danes veliko hitrejše in silovitejše
Spomnil je tudi na dogodke, ki so zaznamovali zadnja štiri leta, odkar smo praznovali 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - od epidemije covida do naravnih nesreč z zadnjimi poplavami, najhujšimi v zgodovini Slovenije. "V prihodnosti se bomo srečevali z drugačnimi izzivi kot doslej. Podnebje in svet, kot ju poznamo, postajata drugačna. Poklici izumirajo, pojavljajo se novi, doba digitalizacije vnaša neslutene spremembe. Spremembe so se dogajale tudi v preteklosti, brez dvoma, a danes so veliko hitrejše in silovitejše." Kot je še poudaril, jim bomo kos jim lahko le s samozavestjo, ki jo črpamo tudi iz naše preteklosti: "Kajti da bi reševali težave, se moramo najprej zavedati, kdo in kaj smo, predvsem pa, kaj smo že dosegli."
17. avgust
Državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ni dela prost dan, je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Ob koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.
Občina Lendava, ki je bila organizator osrednje regijske proslave, je bila zvečer tudi prizorišče slavnostne seje občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Naziv častni občan naj bi prejel v Beltincih rojeni slovenski glasbenik Vlado Kreslin. Sicer pa so praznik združitve prekmurskih Slovencev obeležili po celotnem Prekmurju, v sredo pa tudi na Prekmurskem trgu v Ljubljani, pripravil jo je Klub Prekmurcev v Ljubljani. Slavnostni govornik na dogodku je bil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Državna proslava poteka vsako peto leto in bo znova prihodnje leto.
Robert Golob: Pomurci znajo združiti moči, kadar je potrebno
V poslanici je Prekmurke in Prekmurce nagovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je dejala, da je zaokrožitev nacionalnega ozemlja v tem delu Slovenije bila eden najpomembnejših korakov na poti k združitvi slovenskega naroda in osamosvojitvi, ki se je sklenila leta 1991. "17. avgust 1919 je v našo narodno zavest zapisan kot eden izmed velikih dni za prihodnost Slovenije," je sporočila Pirc Musarjeva in poudarila, da Slovenija brez Prekmurja in brez Prekmurk in Prekmurcev preprosto ne bi bila popolna. Oglasil se je tudi premier Robert Golob, ki je dejal, da letošnji praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležujemo v času, ko se država in njeni prebivalci soočamo s posledicami silovite ujme. Pri tem je poudaril, da Prekmurci, tako kot vedno, v teh za državo težkih časih iz dneva v dan dokazujejo, da znajo združiti moči, kadar je to potrebno.
