Ob žetvi in odkupu pšenice je jasno: žitna veriga se lahko pretrga

Letošnja žetev pšenice se je začela brez kompromisa med udeleženci, saj kmetje trdijo, da so jih mlinarji, še preden so bila pogajanja končana, zgolj seznanili s ceno, ki jo bodo plačali za odkupljeno pšenico. Potem ko so se prejšnji ponedeljek deležniki v žitni verigi po sestanku v Murski Soboti razšli brez dogovora, so kmetje pričakovali, da bodo v začetku tega tedna pogovore nadaljevali.

Neuresničeni dogovori

"Takrat smo se med drugim strinjali, da morajo najprej odkupovalci videti vzorec letošnje žetve, da bi lahko ponudili ceno, ko bi bilo požetih okoli deset odstotkov površin. V to smo privolili, a pri tem nismo vedeli za njihov dogovor. Medtem ko smo pričakovali nov sestanek, ki bi moral biti prejšnji petek, sta mlinar Korošec in Panvita že objavila svoje cene," pove Franc Küčan, predsednik komisije za odkup in prodajo žit. Kmetje so zahtevali enake odkupne cene kot lani, kar pomeni, da bi dobili od 140 do 185 evrov za tono, odvisno od kakovosti pšenice, a bodo letošnje odkupne cene v povprečju za deset evrov nižje.

Pšenica cenejša, kruh dražji

"Slovenskega kmeta smo slekli do gat," je ogorčen Franc Štih, prav tako kmečki sindikalist in eden največjih pomurskih pridelovalcev pšenice, v Noršincih pri Ljutomeru jo prideluje na 130 hektarjih. "Slovenski kmetje s svojimi malimi površinami ne moremo konkurirati madžarskim in hrvaškim pridelovalcem, saj imamo zaradi majhnosti zemljišč veliko večje stroške pridelave kot kmetje v sosednjih državah. Prav tako nas skrbi, da se kmetijske šole v Sloveniji praznijo, tudi to je posledica nepoštenih odnosov in odkupnih cen - ne samo pri pšenici, temveč tudi v vinogradništvu, prašičereji, govedoreji in drugih panogah, kar je pogubno za prihodnost slovenske države. Pomena samooskrbe se žal še danes ne zavedamo."

Tudi mlinarji nezadovoljni

"Tudi jaz nisem zadovoljen. Pa kaj lahko naredim?" na očitke kmetov odgovarja direktor Mlinopeka Karel Pojbič, ki pravi, da je ponujena cena v trenutnih razmerah največ, kar si lahko privoščijo. "Ne moremo plačati za pšenico dvakrat toliko, kot dobi kmet čez Muro, samo zato, da bo slovenski kmet zadovoljen. Zavedamo se pomena samooskrbe, vendar moramo upoštevati, da delujemo na odprtem evropskem trgu. Hrvaški igralci samo čakajo, da bomo mi plačevali veliko za odkup in da nas bodo lahko uničili. Slovenija je majhna in vsi prihajajo na naš trg."
Pojbič meni, da cena ni bila enostransko določena. "Že na prvem sestanku smo kmete vprašali, pri katerih drugih žitih se lahko pogajajo o ceni. Odgovor je seveda, da pri nobenem. Mi žal moramo upoštevati okoliščine v sosednjih državah. Mlinopek je ob lanski žetvi ustvaril 150 tisoč evrov izgube, to pa nikogar ne zanima. Lahko bi se sicer še enkrat ta teden sestali s kmeti in razpravljali, ampak ne bi imelo smisla."
Pojbič pravi, da jim kot eni najmanjših družb za predelavo v danih razmerah nihče noče pomagati. Poleg šest tisoč ton zalog imajo že shranjenih pet tisoč ton letošnje pšenice. "Če bi ravnal kot dober gospodar, bi moral vrata za dovoz pšenice zapreti! To bomo tudi prisiljeni storiti, če nam ne bo nihče pomagal. Mi ne moremo rešiti celotne slovenske pridelave." Kot še pove, je razočaran nad slovensko družbo, pa tudi nad slovenskimi kmeti. "Ti bi radi pšenico drago prodali, od tam naprej pa jih zadeva ne zanima več. Malokateri kmet potem kupi kruh, saj ga vsi doma pečejo."
Kot še pove, jim bo na pomoč pri odkupu priskočilo ljubljansko Žito, od države pa so dobili odgovor, da so skladišča blagovnih rezerv polna. "Če bi bil v državi red, bi morali najti rešitev za teh 50 tisoč ton pšenice, ki je letno pridelamo. Nas pa nobeno od pristojnih ministrstev niti ne povoha. Žalostno je tudi, da potrošniki ne cenijo domačih izdelkov. S tem kažemo, da si ne zaslužimo svoje države, saj so nam boljši cenejši poljski in madžarski izdelki," še pove direktor Mlinopeka, ki ima 130 zaposlenih.

Prilagodili so se razmeram

Direktor družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag pravi, da so se v družbi prilagodili razmeram na trgu in splošni situaciji. "Ne oziramo se na tuje trge, temveč predvsem na domačega, saj želimo vso pšenico prodati naprej na slovenskem trgu. Se pa moramo pri tem prilagajati tudi cenam v tujini. Slovenski mlinarji nam bodo za slovensko pšenico dali kak evro za tono več, ne moremo pa pričakovati, da bodo dali 20 evrov več." Virag pravi, da so bila tudi prejšnja leta pogajanja končana, ne da bi določili natančno ceno. "Vedno smo imeli dogovorjen razpon odkupnih cen, saj je tudi agencija za varstvo konkurence odločila, da se o fiksni odkupni ceni ne smemo dogovoriti."

Za primerne plače

"To ni več žitna veriga, ki je bila leta 2010 ustanovljena, da bi vsi partnerji v pridelavi žit - od kmetov do semenarjev, mlinarjev in pekov - sodelovali in iskali čim boljšo rešitev za vse," se huduje Küčan. Pri tem pravi, da je primarni interes mlinarjev dobiti dobro pšenico. "Mi smo prešli s pridelave 70 sort na pridelavo desetih sort pšenice, ki dajejo najboljše rezultate. Svoje obveznosti smo s tem izpolnili, oni pa so nam obljubili, da nas bodo za dobro pšenico vedno dobro nagradili ne glede na to, kaj se bo dogajalo v soseščini. Saj so rekli, da bodo lahko dober kruh tudi dobro prodali, a se tega več ne držijo."