Gradnja rastlinjaka v industrijski coni Vudina v Veliki Polani se je prevesila v zadnjo tretjino. Dela tečejo po načrtu, prve sadike paradižnika bodo v rastlinjaku, ki bo stal na 2,4 hektarja površine, posadili predvidoma v drugi polovici oktobra. Kot smo že poročali, rastlinjak gradi podjetje Friško, katerega ustanovitelj je družba Paradajz iz Renkovcev.
Pridelovali bodo predvsem različne sorte majhnega paradižnika, saj je po izkušnjah na tem geografskem območju tega mogoče pridelovati tudi pozimi. Poskusno bodo zasadili še nekaj sadik debelejših sort paradižnika, saj želijo preveriti, ali bi se z dodatnim osvetljevanjem in podaljševanjem dneva v zimskem času obnesla tudi pridelava teh sort.
Nove zaposlitve
Z zimsko pridelavo se bo torej ponudba paradižnika Lušt podaljšala na vse mesece v letu, česar do zdaj ni bilo. Z zagonom nove pridelave bo zaposlitev dobilo od 20 do 25 delavcev, nekaj jih že usposabljajo. Vrednost naložbe je dobrih šest milijonov evrov, v njej pa je zajet sistem pridobivanja energije za osvetljevanje in ogrevanje rastlinjaka s plinsko kogeneracijo in ne z izkoriščanjem geotermalne energije. "Plin v primerjavi z geotermalno energijo ni finančno ugoden energent, vendar smo se zanj odločili zaradi številnih težav, ki jih imamo ves čas z geotermalno energijo v Renkovcih," je povedal prokurist Kristjan Magdič.
Dobrih šest miljonov evrov je vrednost naložbe
Z geotermijo bi tvegali
Možnosti uporabe geotermalne toplote so se pri gradnji rastlinjakov v Veliki Polani odrekli tudi zato, ker bi z vključevanjem geotermalne energije in vsemi postopki, povezanimi s tem, čas za dokončanje projekta in pridobitve uporabnega dovoljenja podaljšali za nekaj let. S tem pa bi lahko tudi tvegali, da ne bi mogli pravočasno vložiti zahtevka za subvencijo na kmetijsko ministrstvo. To si sicer zelo prizadeva za spremembo postopkov na resorju za okolje, tako pri postavitvi rastlinjakov kot za izkoriščenje geotermalne energije za potrebe kmetijstva, vendar večkrat brez uspeha. Če velja geotermalna energija za okolju prijazen vir energije in so tudi s tega vidika ovire za njeno izkoriščenje nerazumne, je poraba zemeljskega plina zaradi sproščanja ogljikovega dioksida obremenjujoča za okolje. Vendar rastlinjak v Veliki Polani tega ne bo spuščal v okolje, poudari Magdič.
Opremljen bo namreč s katalizatorjem za čiščenje dimnih plinov in za odvzem ogljikovega dioksida. Tega bodo potem dovajali v rastlinjak, kjer ga bodo rastline porabile za rast. Rastlinjak se bo s plinom oskrboval po plinovodu, za gradnjo katerega je podjetje Plinovodi nedavno prejelo gradbeno dovoljenje. Gre za 2,8 kilometra dolg odcep od prenosnega državnega plinovoda od Lendave do Kidričevega, del katerega poteka tudi po območju velikopolanske občine. Za gradnjo plinovodnega odcepa, ki bo speljan do industrijske cone Vudina, je podjetje Friško že pred dvema letoma sklenilo s podjetjem Plinovodi pogodbo o sofinanciranju v višini 270 tisoč evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
