Melita Forstnerič Hajnšek
Upokojena mariborska profesorica Cvetana Mihelič, glasbena pedagoginja, kritičarka in kronistka glasbenega življenja doma in v tujini, je včeraj praznovala visoko 95-letnico. Še vsa vitalna je, bistra in živahna obiskovalka mnogih kulturnih dogodkov v mestu, zlasti pa koncertov v Unionski, Kazinski in veliki dvorani SNG. Če lepe, belolase dame ni med publiko, nekaj manjka. Pokramljati z njo v odmoru kakega koncerta je zmeraj vznemirljivo, poznavalsko, iskrivo srečanje. Kritična je, a zmeraj na žlahten, njej tako lasten način. Vseskozi je bila tudi publicistka, za naš časnik je pisala o klasični glasbi, festivalih ... Pred petimi leti, ob njeni 90-letnici, ji je njena matična šola - Konservatorij za glasbo in balet iz Maribora - podelila nagrado za življenjsko delo, za izjemne pedagoške, umetniške in organizacijske dosežke.
Poučevala je klavir in predšolsko glasbeno vzgojo na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, od leta 1977 pa še zgodovino glasbe na srednji glasbeni šoli. A njen pouk je bil zelo sodoben, poseben. Kot mlada učiteljica je v Willemsovi metodi prepoznala prednost in priložnost za zgodnje poučevanje glasbene vzgoje, saj je značilnost metode celovita glasbena vzgoja in vsestransko oblikovanje osebnosti od najrosnejših otroških let dalje. Glasbeno uvajanje in glasbena vzgoja otrok po Edgarju Willemsu je razdeljena na štiri stopnje. Osnovno glasbeno izobraževanje začnejo že v zgodnjem otroštvu, pri treh letih, saj je otrok kmalu dojemljiv za vodeno in sistematično pedagoško delo. Cvetana je med tistimi glasbenimi pedagogi, ki se je z Edgarjem Willemsom tudi osebno seznanila. In je njegovo metodo vešče, strastno presajala v naše okolje.
Za potrebe pouka zgodovine glasbe je pripravila več učnih pripomočkov, skript in drugega gradiva. Vrsto let je pripravljala oddaje za Glasbeno mladino in komentarje za operne in baletne predstave. Pomemben del njenega profesionalnega delovanja predstavlja glasbena publicistika in skoraj 25-letno sodelovanje z RTV Slovenija in Radiem Maribor. V zadnjih letih je bila zelo dejavna v glasbenem izobraževanju za starejše. Njena predavanja in pogovori v okviru Knjižničnega cikla Univerze za tretje življenjsko obdobje v Mariborski knjižnici so bili zelo obiskani. V nekdanji dvorani Lutkovnega gledališča Maribor je vodila javne pogovore z opernima solistkama Ondino Otto Klasinc in Milevo Pertot, predstavila je skladatelje Rossinija, Bizeta, Rimski-Korsakovega. Njena predavanja so bila zmeraj tematsko obarvana. Tudi o Goetheju je zavzeto predavala, saj je njegova poezija vključena v dela skoraj vseh večjih skladateljev avstrijskega in nemškega rodu, od Mozarta do Mahlerja. Njegov vpliv se je razširil tudi v francosko dramo in opero.
Cvetana je pred 76 leti kljub vojnim razmeram uspešno končala klasično gimnazijo v Ljubljani, bili so zadnja generacija maturantov v stari Jugoslaviji. Še vedno se dobivajo na srečanjih zadnje generacije maturantov v stari Jugoslaviji. Tradicionalno se zberejo 31. maja, saj so na ta dan leta 1941 po večtedenski negotovosti vseeno uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje. Generacija, rojena v letih 1921 in 1922, je bila deležna drugačne zrelostne preizkušnje. Tik pred koncem šolskega leta so Nemci naredili konec škofijski klasični gimnaziji in mariborski klasični gimnaziji. Njihovi maturanti niso vedeli, kako in kje bodo opravili maturo, potem pa so jih gostoljubno sprejeli na državni klasični gimnaziji v Ljubljani. Cvetane oče ni pustil iz Maribora v Ljubljano, kjer niso nikogar poznali, a je vseeno šla. Čeprav se v šoli nikoli ni učila nemško, ji je čez eno leto uspelo narediti nemško maturo. Humanistična izobrazba je bila res kakovostna popotnica za življenje. Po klasični gimnaziji, ki so si jo zelo zapomnili tudi po osemletnem učenju latinščine, so večinoma vsi doštudirali in se uveljavili vsak na svojem področju. Kljub temu da to sploh ni bila elitna šola, so njeni učenci prevzemali vodilna mesta v prosveti, kulturi, zdravstvu, pravosodju, gospodarstvu. Cvetana je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pred pol stoletja na oddelku Glasbena zgodovina. Diplomsko delo je posvetila slovenskemu skladatelju Viktorju Parmi. Akademijski oddelek, na katerem je diplomirala, je bil leta 1972 po zaslugi dr. Dragotina Cvetka prestavljen na Filozofsko fakulteto in je znan kot muzikologija.
Cvetani MIhelič, pionirki razvoja predšolske glasbene vzgoje, v širšem slovenskem in takratnem jugoslovanskem prostoru, se je šola, na kateri je delovala več kot 60 let, oddolžila z najvišjim priznanjem, mesto pa še ne. Bilo bi pošteno in dostojno do žlahtne Mariborčanke, ki je s svojim delom zaznamovala kulturni utrip Maribora.
