Bilbi (Pika Nogavička po hebrejsko) je glasbena pot z Dunaja, kjer se je izobrazila za "Buehnendarstellerin", vsestransko odrsko izvajalko, preko Berlina, kjer je nastopala v vidnih muzikalih, pripeljala nazaj v Slovenijo. Gregor, akademski glasbenik z diplomo iz glasbene kompozicije, je ob izdanih skupnih treh albumih avtorskih skladb nadarjenost prelil še v svoj album Brodolomec. Poznata se iz srednje šole, proti koncu Majine berlinske kariere pa ju je ponovno združil facebook, o katerem danes menita, da je pri glasbenih ustvarjalcih velikokrat zlorabljan za objavljanje njihovih rumenih vestičk in ne relevantnih glasbenih informacij. Ista valovna dolžina v glasbenem in zasebnem svetu ju danes uvršča med ene najuspešnejših glasbenih zakonskih parov na naši sceni.
Avtorjema zloglasne "ljubice" je zvestoba pomembna vrednota - ostati zvesta svoji začrtani glasbeni poti kljub skomercializiranemu glasbenemu trgu, pripovedovati zgodbe, ki dajo misliti, in pri tem ustvarjati iz osebnega užitka ter nenehnega izziva. Na majhni slovenski glasbeni sceni z avtorskim ustvarjanjem ni lahko preživeti in uspeti. Pri tem je Bilbi "kontrolfreek", ki velikokrat ne zna izklopiti tako kot Gregor, ki pravi, da je stanje duha tudi, če znamo s kavča samo gledati v strop in pri tem ne imeti slabe vesti.
Težko smo našli termin za ta intervju, zelo sta zaposlena.
Bilbi: Zadnji čas je bil zares divji, veliko se je dogajalo. Intenzivno smo se pripravljali na premiero novega muzikala Sen kresne noči English Student Theatra na II. gimnaziji Maribor. Z njimi sodelujem kot umetniška vodja gledališča in premiera je bila v petek, 27. oktobra.
Gregor: Ves čas sem spremljal napeto situacijo in sem vesel, da je sedaj konec tega stresa.
Kaj bi Bilbi brez Gregorja in Gregor brez Maje?
Gregor: Moja zgodba "songwriterja" se je začela z Majo. Pesmi sem pisal že prej, a z Majino pomočjo mi je uspelo vse svoje ideje, ki so se kopičile, spraviti v red in pridobiti ustrezno samozavest za njihovo predstavitev. Na začetku je imel vsak od naju svoje mnenje in naučila sva se ga usklajevati.
Bilbi: Običajno si samemu sebi največji sovražnik, velikokrat si poln dvomov. Ko nekaj ustvariš, si bos, ranljiv, in midva se znava bodriti. Drug v drugem imava iskreno zrcalo, neki realni "feedback" za opravljeno delo. Sva tudi velika kritika drug drugemu in zaradi tega nenehno rasteva.
Shanti Shanti
Eden izmed spletnih komentarjev je takšen: "Bilbi je ena taka prav posebna izvajalka na naši sceni, ker je odštekana in štrli iz povprečja. Za zakompleksane Slovence je seveda včasih že prav preveč odštekana in zato vzbuja ekstremne občutke, ljudem je ali zelo všeč ali pa zelo ne." Kako bi pokomentirala to mnenje?
Bilbi: Zelo dobro je, da te danes ljudje opazijo v svetu, ki je že z vsem prenasičen. Tudi to, da si komu všeč, drugemu pa ne, je dobro. Škoda le, da ljudje največ pozornosti namenjajo zunanji podobi in se ne potrudijo, da bi se spustili globlje v vsebino skladb in začutili, kaj se skriva za to zunanjo odštekano podobo. Nikoli ne počenjam ničesar, da bi pustila le prvi vtis. Vsaka najina skladba temelji na določeni ideji, ima ozadje in svoj razlog.
Ne znam reči stop, Grega pa to zna
Resetiraj me
Pot, da pride skladba od ideje do izvedbe in najde pot na glasbeno tržišče, najverjetneje ni enostavna.
Bilbi: Pot je zmeraj drugačna. Na začetku sta dve možnosti, da je najprej ideja za tekst, potem pa pride melodija, ali pa je obratno: najprej melodija, ki išče besedilo. Običajno najprej nastane demo posnetek zgolj z vokalom in kitaro, nato piliva formo in aranžma, na primer, katere instrumente bomo uporabili ali koliko kitic bo imela skladba. Potem se z izbrano skupino glasbenikov, s katerimi predhodno vadimo, zapremo v studio. Predrago bi bilo najeti studio zgolj za eno skladbo, zato imamo sveženj pripravljenih skladb. Sledi postprodukcija, kjer se odločamo, ali bomo dodali še kakšen instrument ali vokal in tako dalje. Z "masteringom" dodamo še žlahtnost, tehtamo, česa je preveč in česa premalo. Gre skoraj za neskončno potovanje, a na neki točki se je treba ustaviti, reči, dovolj je, in skladbo končati.
Gregor: Rad imam prvo, ustvarjalno fazo. Kasneje v studiu težko vztrajam. Maja vzdrži tudi deset ur in več, sam tega ne zmorem, niti pravega zvoka več ne slišim.
Bilbi: Pri tem sem bolj tehnični tip in vztrajam, čeprav grem že vsem prav pošteno na živce. Ko je skladba posneta, jo lansiramo. Nastali album predstavljamo z le po eno posamezno skladbo na vsake tri mesece. Pri vseh se potrudimo tudi za vizualno podobo in tako postopoma ustvarjamo celostno podobo albuma. Pri zadnjem albumu smo tretji singl izbrali s pomočjo obiskovalcev koncerta v Cankarjevem domu. Odločili so se za skladbo Resetiraj me, naprej pa skladbe izbiramo po intuiciji. Pri medijih je problem, da nobenega ne zanima več album kot celota, ampak je treba ponuditi drobec za drobcem. Takšnemu sistemu sva se morala tudi midva privaditi.
Gregor: Slovenskim glasbenikom je omogočeno svoj celotni album predstaviti le še na nacionalnem radiu in morda še na treh ali štirih. Televizija je čisto pozabila na popularno glasbo, ni pa pozabila na narodno-zabavno, na veselico. Pozabila je na avtorstvo. Album terja čas, energijo, je strošek, zato je ob teh skopih možnostih njegovega predstavljanja priokus grenak. Mlajši izvajalci zato iščejo promocije po drugih kanalih.
Se da živeti od glasbe?
Gregor: Od nje se da živeti, a je odvisno, kaj počneš. Živijo lahko narodno-zabavni ansambli, ker se Slovenija rada zabava. Midva imava zvesto, a ne zelo številno publiko.
Bilbi: Glasbenik, ki igra v različnih bendih, lahko preživi. Vedno bodo rojstni dnevi in poroke, na katerih bodo igrali bendi. Bilbi na takšnih dogodkih najbrž ne bodo želeli poslušali tri ure. Sodelujeva na različnih dogodkih, tudi na srečanju nemških menedžerjev na primer. Če ustvarjaš avtorsko glasbo, se moraš sprijazniti, da je tvoja pot drugačna. Trenutno največ časa preživim v gledališču na II. gimnaziji Maribor, kjer sodelujem honorarno. Preživiva še s koncerti in pisanjem besedil drugim izvajalcem, česar je v zadnjem času kar nekaj.
Kako se delijo zaslužki v glasbeni industriji, koliko na koncu zares ostane avtorju, izvajalcu?
Gregor: Odvisno, kakor pri kom. Mi delimo zaslužek na enakovredne dele v skupini. Kolikor zaslužimo od predvajanja skladb na radiu, toliko si razdelimo. Z najino Založbo Pivec imava sklenjeno pogodbo tako, da sva avtorsko podpisana pod vse najine skladbe. V Sloveniji so založbe, ki vzamejo tantieme, in ker so njihovi zaslužki od prodaje zgoščenk majhni, se usedejo na avtorstvo.
Bilbi: Izdajo albumov si financirava sama iz prihrankov. Namesto da deset tisoč evrov porabiva za kaj drugega, jih vloživa v glasbo. Posneti album je naš največji strošek, in če ti založba tega ne krije, se ne more usesti na avtorstvo in zahtevati tantiem. Veliko najinih glasbenih sodelavcev dela za prijateljske cene in prejmejo odstotek od aranžmajev. Nekateri slovenski glasbeniki delajo tudi tako, da takoj izplačajo sodelujoče glasbenike.
Je za uspeh treba imeti menedžerja?
Bilbi: O tem so mnenja različna. Nedavno sem brala, da slovenskim izvajalcem manjka prav to. Živimo v svetu, ki je zelo gospodarsko usmerjen, in sam se ne bi znal nikoli tako dobro prodati, kot bi te znal menedžer. Vendar je težko najti človeka, ki bi mu v upravljanje zaupal svojo blagovno znamko. Najina zgodba je najin otrok, in če narediš škodo, se je lažje jeziti nase. Bolj boleče bi bilo izgubiti zaupanje v nekoga, ki si mu zaupal. Imava pomoč pri "bookingu" in brez tega bi delala napake tam, kjer ne bi bilo treba.
Gregor: Kolebam med ja in ne. Imam težavo, da me zanima le ustvarjalni del glasbenega procesa, netalentiran pa sem za vse druge stvari, ki spadajo zraven.
Šibke točke
Po dveh albumih, prvem Drobne slike, drugem studijskem Toskana, sta letos izdala še tretjega, Šibke točke. V čem so skupne značilnosti izdanih albumov in v čem so razlike?
Bilbi: Skupne značilnosti so v pripovednem slogu in kratkih zgodbah, ki tvorijo celoto. Drobne slike so omogočile pogledati v Bilbi svet, na Toskani so izraženi hrepenenje, čustva, sanjarjenje, nostalgija, nedosegljive zadeve, Šibke točke pa so zelo stvaren album o hibah v človeškem značaju in seciranju človeške duše na zelo oseben način, a vendar z univerzalnim pomenom. Ljudje, ki naju spremljajo in poznajo, bodo opazili razlike. Smo kot staro vino, vedno boljši.
Gregor: Med prvim in zadnjim albumom je razlika v "songwritingu". Avtorstvo je isto, delamo na enak način, vendar se nenehno razvijamo, se nadgrajujemo. Odraz tega je zadnji album, s katerim smo odrasli in lahko zgodbo povemo z manj zvoka in manj besedami. Pri ustvarjanju tega albuma sem najbolj užival.
Katere osebnostne lastnosti vsakega izmed vaju na svoj način prispevajo k vajini zgodbi?
Gregor: Jaz sem tipičen ustvarjalec, to rad počnem, in to z Majino pomočjo. Pri drugih stvareh se začnem dolgočasiti. Maja bi rekla, da sem len, jaz pa pravim, da je to stanje duha. Tega bi moralo biti več med nami, da gledaš s kavča v strop in pri tem nimaš slabe vesti. Sicer pa se ob svoji službi glasbenega urednika na Radiu Maribor trudim Maji čim bolj pomagati in včasih me kar zaskrbi, s čim vse se mora ukvarjati.
Bilbi: Predvsem moraš biti ogromen sanjač. Z možem sva in pri tem se usklajujeva. Bistveno je, da breme deliva, tako lepe kot težke trenutke. Sva kaotična, kot je kaotično samo ustvarjanje: enkrat se prepiraš, potem se smejiš, nato si žalosten … Grega ceni stanje nedela, ker ga pripelje do sproščenosti in lahkotnosti. Jaz sem bolj zagnana in nasploh težko izklopim. Skušam se naučiti brezbrižnosti, pa mi ne gre najbolje, sem "controlfreek". Ne znam reči stop, Grega pa to zna.
Če bi bila ministrica ali minister za kulturo, katere poteze bi potegnila na področju glasbene kulture?
Bilbi: Na splošno je lahko biti pameten, kaj vse bi naredil. Živimo v specifičnem okolju, v katerem kultura ni vrednota, ampak nujno zlo. Po zgledu iz tujine bi poskušala z majhnimi koraki kulturo približati ljudem in pripeljati do vsaj manjšega napredka. Zanimiv je italijanski primer, ko je država študentom namenila določeno vsoto denarja za obisk kulturnih dogodkov. Prepoznali so, da je to pomembno za preoblikovanje zavesti ljudi, in začeli že pri mladih.
Gregor: Sprašujem se, ali ima minister za kulturo talent, da realno in objektivno prepozna pri kom ustvarjalni potencial, ki ga je vredno podpreti. Zasledil sem primerjavo, da slovenski film letno prejme toliko denarja, kolikor ga porabimo za izvedbo enega referenduma. Teh smo samo letos imeli že kar nekaj. Državi je voda na mlin, da narod ni kulturno ozaveščen.
Bliža se prednovoletni čas. V preteklosti sta podarila dva "livestreaming" božično-novoletna koncerta, v živo kar iz vajine dnevne sobe. Kaj pa letos in kako naprej?
Bilbi: Letos prazničnega koncerta ne bo. Vzeli smo si malo predaha, ker je treba v organizacijo in izvedbo takšnega koncerta vloži veliko denarja, časa in delo številnih ljudi. Koncerti iz dnevne sobe so zelo osebna stvar in odziv ljudi je bil dober, ker imajo radi, če se jim kdo približa na takšen način.
Gregor: Še naprej se bova posvečala pisanju novih skladb, ustvarjanju, izvedbi čim več koncertov v duetu ali s skupino. Želiva ostati na nivoju, na kakršnem sva, in ostati zvesta sebi. Izdala sva štiri albume, za nobenega nama ni žal. Sam sem na ustvarjeno delo izjemno ponosen.
