Denis Živčec
Hrrrrsssk, je naredilo in se je v tiskovnem središču Pesmi Evrovizije 2018 s stene odlepil velik kartonast plakat s sponzorji in razkril kup selotejpa. Ležerno sta prikorakala dva mlada fanta z organizatorskimi akreditacijami okoli vratu in dejala, naj ne skrbimo. "To je pač portugalski način. Tako kot država tudi stvari neprestano razpadajo. Pa jih za silo zlepimo in gremo naprej," sta se nasmehnila in za hip se mi je zdelo, da sem doma. Četudi mi je, kot Slovencu smešno, ko mi tarnajo, kako težko jim je, ker so majhna država in jih nihče ne jemlje resno. Pa jih je več kot deset milijonov. Da tarnajo, ko plačujejo položnice, pa jih razumem. Minimalna plača pri njih je 580 evrov, vlada si prizadeva, da bi jo do konca 2019 zvišala vsaj na 600. Številke so še nekoliko nižje na Azorih in Madeiri. Po prihodkih so Portugalci nekje ob boku Sloveniji, Grčiji in Malti, blizu sosedi Španiji, kjer je minimalna plača 825 evrov, a življenje dražje. Povprečna plača v Lizboni je 860 evrov.
Evrovizijski glavobol za 23 milijonov
Izvedbe svoje prve Pesmi Evrovizije v zgodovini so se Portugalci zelo razveselili, čeprav jih zdaj malce boli glava. Uporabili so že obstoječe objekte Expa 98 na območju okoli železniške postaje Oriente, a stroški so poleteli v nebo. Že sam pogled na oder Altice Arene, ki prireditev gosti, daje vtis, da se vračamo nekam v devetdeseta. Potratnega, a spektakularnega LED-zaslona letos ne bo, poigravali se bodo le z lučmi. Kar so pred leti sicer počeli Norvežani v Oslu, a z drugim namenom – pokazati so želeli, da tako bogati državi ni treba za vsako ceno navduševati. Tik ob Altice Areni, ki se je v času Expa imenovala še Atlantic Arena, danes pa ime nosi po nizozemskem telekomunikacijskem podjetju, je v stavbi nekdanjega expovskega Portugalskega paviljona tiskovno središče, ki bo vse tja do sobotnega finala gostilo 2000 novinarjev z vseh koncev sveta. Malce tesnobno je in novinarji so ogorčeno ugotavljali, da jim letos mesto ne bo krilo stroškov uporabe javnega prevoza. So pa v dar dobili težko keramično ploščico s tradicionalnim vzorcem in album najbolj legendarne med legendarnimi portugalskimi pevkami, Marize. Tako jim lahko, medtem ko pri avtomatih kupujejo vozovnice za metro, odzvanja fado.
Lizbona ni mesto, na katerega bi se moral privajati. Domačna je, topla, ležerna in z vsakim korakom bolj tvoja. Kliše drži. Skoraj v vsaki ulici od nekod odzvanja fado. Sladka otožnost se ti, ne da bi vedel kdaj, zažre globoko v kosti in tam ostane. Biti povsem srečen, ni v portugalski domeni.
Lizbona je mesto, ki diši po vetru z Atlantika, sladkem portovcu, ki ga ponujajo na vsakem koraku, in po pričakovanju. Zdi se, kot da niti domačini ne dojemajo, da je Evrovizija, prvič po vseh teh desetletjih, čisto zares prišla. Četudi evrovizijsko srce bije dobrih sedem kilometrov stran od melanholično lepih trgov starega središča, je prireditev čutiti povsod.
Hašiš, trava ali kokain, gospod?
Mirno je okoli Altice Arene, brez živčnosti in hitenja, le število varnostnikov se povečuje. Evrovizijsko območje je obdano z ograjo in vanj je brez ene od akreditacij nemogoče vstopiti. Sicer pa domačini okoli Evrovizije mirno nakupujejo in hodijo po svojih vsakdanjih poteh. Modra in bela sta barvi letošnjega izbora. Ne zgodi se prav pogosto, da Evrovizija poteka skoraj na plaži. Slogan Vsi na krovu kaže na to, da si je skoraj vsak nekako želel postati del te nenavadne zgodbe. Kar 43 držav se je letos tukaj zbralo. Do popolne zasedbe manjkalo le Bosna, Monako, Luksemburg in Turčija. Po letu politično obarvane pavze se vrača Rusija. Morje, kot osrednja zgodba Evrovizije 2018, kaže tudi na odprtomiselnost, širino duha in to, da je mogoče prav vse. Celo portugalska zmaga. Prispela je tudi slovenska delegacija. Lea je odlično razpoložena. Oddelala je prvo odrsko vajo ter z duhovitostjo in simpatično odrezavostjo navdušila prisotne, ki jim je v portugalščini, menda brezhibno, odpela lansko zmagovalno Amar pelos dois. Mirna je. Dvakrat je kot spremljevalna vokalistka že stala na evrovizijskem odru in pozna ta cirkus.
Lizboni se, kot kaže, obeta izraelska histerija. Izraelci so namreč trdno prepričani, da zmaga njihovi robustni Netti ne uide. Na stavnicah močno vodi. K temu so močno prispevali tudi Izraelci sami. Njen prvi odrski poskus sicer žanje bolj mlačne odzive. Slovenija je na stavnicah trenutno predzadnja.
Koliko bo Portugalce Evrovizija v resnici stala, bo znano šele ob končni inventuri. Lani je bilo rečeno, da naj ne bi presegla načrtovanih 23 milijonov evrov, od katerih mora dvanajst milijonov prispevati nacionalna televizija RTP, kar je zanjo izjemno težek zalogaj, čeprav je pred nami najbolj ekonomična prireditev v zgodovini. Kijevska Evrovizija je stala 30 milijonov, dunajska 26 milijonov, stockholmska pa 14 milijonov.
Življenje je prekratko za hitenje
Na prelomu tisočletja so izvedli eksperiment. Dekriminalizirali so vsa mamila, tudi kokain in heroin, in odvisnike začeli intenzivneje usmerjati v zdravstvene ustanove. Odstotek odvisnosti je padel, ne toliko zaradi dekriminalizacije, ampak zaradi intenzivnejšega ukvarjanja z zdravjem državljanov.
