Bojan Tomažič
Tekst smo začeli z Dnevom ljubezni, kar nekdanji študentki umetnostne zgodovine in briljantni pevki zajamčeno ni pogodu. "Poleg nje je še toliko lepih pesmi, ki me zares prevzamejo, kadar jih pojem, da bi bilo krivično, če bi moje ime povezovali samo s to evrovizijsko popevko," je velikokrat razlagala. "Predstavljati me s to iztočnico se mi zdi ignorantsko do mojega dela. Zame je Dan ljubezni le pesmica izpred let, vse zame pomembnejše stvari so se dogajale po njej, takrat, ko sem se začela ukvarjati z glasbo popolnoma drugače, ko mi je postala del življenja in spremljevalka ne le v poslovnem smislu, ampak tudi takrat, ko sem bila sama s seboj, ko sem premišljevala, kuhala ali počela karkoli že," je razlagala.
Za nas, ki nismo od včeraj, so poleg skupine Pepel in kri seveda še Mladi levi, Bele vrane in njena solo kariera. Več kot petnajst let je bila svobodnjakinja, ki ji je bila glasba poklic, sredstvo za preživljanje. Pri nas pa bi vsi samo poslušali, a plačal ne bi nihče, kot Micka Kovačeva - pila, nič plačala. Za zvezdništvo pa je tako in tako zmerom vedela, da je kot teniški copat, ki ga kupiš, obrabiš in vržeš proč. Ko je potrebovala pomoč, je bila tista, ki sitnari, in ne pevka, ki je predstavljala Slovenijo daleč po svetu.
Po Josipi in Radojki je prišla Ditka
Ko si mlad, si svojeglav, prav zato stopaš odločno po poti, za katero si se odločil. Ditka Haberl je bila takšna, mlada ni znala in ni hotela biti kompromisarska. Potem bi pela vse kaj drugega kot Dan ljubezni. Za nastope je ponujala recitale s Silvom Štinglom, filmsko glasbo, glasbo z Brodwaya in svoje pesmi, potem evergrine, sving glasbo iz petdesetih in šestdesetih let ter koncerte s simfoničnim ansamblom. Ni bilo velikega odziva, Ditka pa tudi ni trkala na vrata in pripovedovala, da je ona tista, ki poje Dan ljubezni. Pela je v zboru mariborske Opere, sodelovala s Carmino Slovenico, delala v množici za množico, kot je rekla, in "sama realizirala sebe oziroma svoja hotenja".
Ljudje so zlobni in imajo radi govorice
V Sloveniji je imela zadnji nastop leta 1994 z velikim orkestrom v najbolj gledanem terminu, prav v času, ko zdravstveno ni bila povsem nared za naporno petje. Takrat je delala na Televiziji Slovenija kot tajnica režije, žive oddaje so ji, je rekla, "posrkale sokove iz grla", dobila je astmo, alergijo na prah, otekline na ščitnici, leta 1998 je pustila službo brez glasu. "Predstavila naj bi presek svojega ustvarjanja, od songov, broadwajskih muzikalov do pesmi Jožeta Privška, vendar nisem briljantno izpeljala svoje naloge. Na vajah sem komaj pela."
