(FOTO) Sledi davnega življenja: Ob evropski obali propada skrivnostno potopljeno mesto, v njem so našli tudi grobove

D.Ži
25.07.2023 10:45

Narava si je nekdaj živahno mesto prisvojila, ostanke pa danes žal ogrožajo tovorne ladje in onesnaževanje.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Pavlopetri, grško podvodno mesto, nosi naziv najstarejšega tovrstnega mesta na svetu. Pravzaprav so arheologi ugotovili, da sega v minojsko dobo, več kot pet tisoč let nazaj. Pavlopetri ni pomemben le za Grke, je tudi del kulturne dediščine celega sveta. Na žalost podvodno mesto kljub svoji pomembnosti trpi zaradi plenjenja artefaktov, premikanja peska in usedlin ter onesnaženja Vatiškega zaliva, ki ga povzročajo predvsem velike tovorne ladje, ki se nezakonito zasidrajo tam. Velike ladje onesnažujejo čiste vode zaliva z odvajanjem odpadnih voda in čiščenjem. 

Mesto je leta 1967 odkril Nicholas Flemming, leta 1968 ga je mapirala skupina arheologov iz Cambridgea. Nahaja se med otočkom Pavlopetri in obalo Pounta v Lakoniji na polotoku Peloponez. Arheološko najdišče, kot tudi otoček in okoliško morsko območje, se nahajajo v regiji občine Elafonis, in medtem ko je bil Pavlopetri naseljen, je bil Elafonis povezan s Peloponezom prek Pavlopetrija.

Profimedia

Od takrat se je morska gladina dvignila in potresi so potisnili mesto navzdol, zaradi česar je vrzel med Elafonisom in Peloponezom še večja, piše hrvaški portal PunKufer.

Predmeti, najdeni med nedavnimi arheološkimi raziskavami, so pokazali, kako so prebivalci Pavlopetrija trgovali z bližnjo Kreto, kjer so živeli Minojci. Že leta 1968 je nekaj pomembnega našla tudi ekipa z univerze v Cambridgeu. Odkrili so dve vrsti grobov, ki kažejo na razlike v družbenih statusih nekdanjih prebivalcev. Identificirali so dve komorni grobnici in skoraj štirideset cistern. Ker je bil Pavlopetri do leta 2008 prepuščen na milost in nemilost naravi, je večina grobov žal poškodovanih.

Potopljeno mesto je deležno več pozornosti po raziskavah, ki so potekale med letoma 2009 in 2013. Raziskovalci so oznanili, da mu grozi propad, pozivi k zmanjšanju onesnaževanja in propada mesta se vrstijo. Tudi ladij naj bi se tam v bodoče zasidralo manj. Ideja je, da bi ustvariti nekakšno varnostno mrežo iz boj, ki bi obkrožila kraj in ga zaščitila pred ladjami. Po območju bi radi postavili tudi table, ki bi ljudem povedale, za kakšno območje gre, kakšen je pomen nahajališča in zakaj ga je treba zaščititi, piše PunKufer.

Profimedia

Podmorske sledi nekdanjih civilizacij naj bi sicer ščitila Unescova konvencija o varstvu podvodne kulturne dediščine, v katero je uvrščen tudi Pavlopetri.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta