Aljoša Stojič
V zadnjem času se pogosto omenja Makedonija, ob tem dobim asociacijo na Calzedonio, na njene pomanjkljivo oblečene manekenke (fotomodele), ki se nam nastavljajo z jumbo plakatov. Liscina dekleta, pardon, njene kopalke, so slovenski približek zahodnemu modnemu oglaševalskemu idealu. Za pogledat v vsakem primeru, ne glede na spol opazovalca. Po moje ne drži zakoreninjena predstava, da za lepimi ženskimi oblinami pogledujejo izključno moški, ženske pa ob tem pohlevno mežijo. Ženska oprsja in zadnjice gotovo premerjajo tudi predstavnice nežnejšega spola, ker - vse do bridkega konca - konkurirajo druga drugi. Da so bolj nežne kot mi, je še en tak seksistični stereotip, ki v praksi izgublja veljavo: danes po stopnicah padajo tudi moški, a so raje tiho.
Visoko mesto v zgodovini nepozabnih oglaševalskih kampanj ženskih "balonov" si je izborila Zavarovalnica Maribor s plakatom GLEJ NA CESTO! Ker šoferji in šoferke so ob lepotici obvezno poškilili desno navzgor. Niso izračunali, ali se je na tistih odsekih povečalo število trkov, so pa nas zavarovalničarji - enkrat za spremembo - spravili v dobro voljo.
Gledam in se čudim telekomunikacijski firmi T2. Nad njihovim "novim" plakatom sem začuden iz dveh razlogov: najprej zato, ker vmes vedno pozabim, da T2 sploh še obstaja; in drugič, vedno ista finta po sedmih letih ne bi vžgala niti pri Sneguljčici, ki ima ob sebi sedem pridnih palčkov, kaj šele pri odjemalcih interneta, televizije in telefonije. Kliči T2 za TE4 je dokaj posrečen slogan, ki pa ga, zelo neposrečeno, vsakič podpirajo štiri plastične krasotice v črnih kombinezonih z globokimi dekolteji. Prihodnjo jesen zato pričakujem štiri krasotce v oranžnih spodnjicah, da se bodo vanje zazrle še matere samohranilke. Ob tem ne pozabimo grozljivke iz leta 1994, ko se je Vera Kozmik, direktorica pokojnega urada za žensko politiko, čutila malodane osebno prizadeto ob Krkinem oglasu za Sun Mix, češ kako "seksističen in konec koncev tudi pornografski" je. Se pa strinjam z njo, da vsaka nima svojega faktorja.
