Skoraj četrt stoletja po ustanovitvi - zgodilo se je z resolucijo 827 Varnostnega sveta ZN 25. maja 1993 - haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) končuje delo. Formalno se bo to zgodilo na silvestrovo, praktično pa se je z zaključno slovesnostjo včeraj. Sodišče je oralo ledino v sodobnem sistemu mednarodnega prava za vojne zločine, saj je bilo prvo takšno po tistih v Nürnbergu in Tokiu po koncu druge svetovne vojne. In, kar ni nepomembno, ustanovljeno je bilo še v času, ko sta vojni na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini potekali, in s tem preprečilo zločincem, da bi se morebiti izgovarjali, da niso vedeli, da bo njihovo grozljivo početje kaznovano po mednarodnem pravu. Oziroma, kot je rekel zadnji predsednik sodišča z Malte, sodišče bo na neki način obstajalo naprej kot opozorilo, kaj je možno v boju proti nekaznovanosti. S tem je mislil na dejstvo, da so mnogi obsojeni vojni zločinci v svojih matičnih državah na Balkanu v očeh javnosti in tudi lokalnega pravosodja še zmeraj heroji. "Sodišče je pokazalo, da morajo tisti, ki so odgovorni za najhujše zločine, odgovarjati za svoja dejanja," je med včerajšnjo slovesnostjo v Haagu dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Tudi on je različne etnične skupine nekdanje Jugoslavije pozval, naj se spoprimejo s svojo preteklostjo. "Sprejeti nesporno resnico in dejstva minulih tragedij je ključni pogoj za graditev boljše in skupne prihodnosti," je dodal.
161 ljudi iz petih kasnejših držav z območja SFRJ - Srbije, BiH, Hrvaške, Črne gore in Kosova - je bilo obtoženih pred haaškim sodiščem.
90 obtožencev je bilo obsojenih, od tega šest na dosmrtni zapor.
86 sodnikov iz 52 držav je delilo pravico. Tožilcev se je zvrstilo pet, najbolj znana sta Carla Del Ponte in Serge Brammertz.