Haaško sodišče za zločine v bivši Jugoslaviji zaprlo vrata

Skoraj četrt stoletja po ustanovitvi - zgodilo se je z resolucijo 827 Varnostnega sveta ZN 25. maja 1993 - haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) končuje delo. Formalno se bo to zgodilo na silvestrovo, praktično pa se je z zaključno slovesnostjo včeraj. Sodišče je oralo ledino v sodobnem sistemu mednarodnega prava za vojne zločine, saj je bilo prvo takšno po tistih v Nürnbergu in Tokiu po koncu druge svetovne vojne. In, kar ni nepomembno, ustanovljeno je bilo še v času, ko sta vojni na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini potekali, in s tem preprečilo zločincem, da bi se morebiti izgovarjali, da niso vedeli, da bo njihovo grozljivo početje kaznovano po mednarodnem pravu. Oziroma, kot je rekel zadnji predsednik sodišča z Malte, sodišče bo na neki način obstajalo naprej kot opozorilo, kaj je možno v boju proti nekaznovanosti. S tem je mislil na dejstvo, da so mnogi obsojeni vojni zločinci v svojih matičnih državah na Balkanu v očeh javnosti in tudi lokalnega pravosodja še zmeraj heroji. "Sodišče je pokazalo, da morajo tisti, ki so odgovorni za najhujše zločine, odgovarjati za svoja dejanja," je med včerajšnjo slovesnostjo v Haagu dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Tudi on je različne etnične skupine nekdanje Jugoslavije pozval, naj se spoprimejo s svojo preteklostjo. "Sprejeti nesporno resnico in dejstva minulih tragedij je ključni pogoj za graditev boljše in skupne prihodnosti," je dodal.