(KOMENTAR) (Ne)realno. Kako trden je kriptosistem

Srečko Klapš
19.02.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
EPA

Ko se ves svet krčevito izvija iz objema največje zdravstvene krize v zadnjem stoletju, beležimo najvišje zgodovinske vrednosti borznih indeksov in bitcoina, največjega med kriptožetoni. Digitalne valute, ki ji še veliko manjka, da bi to, če sploh v taki obliki, kdaj postala. Tudi zato kriptomilijonarji zaslužke pretvarjajo v dolarje in evre ter v bolj oprijemljive naložbe.

Skokovita rast kaže, da si bitcoine želi vedno več ljudi, a ne za to, da bi z njimi kupovali tesle, ampak da bi zaslužili. Zato bodo morali žetone prodati nekomu, ki ima enak cilj, in ta nekomu tretjemu, ki pa želi prav tako zaslužiti … Vam je to veriženje piramidnih blokov znano? Se spomnite, ko so znani Slovenci po kinodvoranah pobirali na tisoče tolarjev za različne turbo piramidne mašinerije? Ko so ljudje stali v vrstah, tako kot sedijo danes za računalniki in mobilnimi napravami, medtem ko jim kriptoguruji na zaslonih prodajajo žetone. Iz citylightov se bleščijo priročniki za kriptotelebane, spletni portali nagovarjajo z oglasi o bajni donosnosti bitcoinov z glavno novico, da je Elon Musk vanje vložil 1,5 milijarde dolarjev. Nič pa ne piše, da jih je kupoval ceneje in bi do včeraj lahko zaslužil že 700 milijonov dolarjev. Medtem pa je s figo oziroma z bitcoini v žepu čivkal ter jim dvigal ceno. In najbogatejši zemljan oziroma njegova korporacija Tesla bi z lahkoto prenesla izgubo milijarde in pol dolarjev, če se ideja o bitcoinu sfiži. Kaj pa vi?

Zakaj torej tradicionalni svet ignorira problematiko kriptovalut ter potrošnikom onemogoča pravno varstvo. Tudi klicev prve dame ECB Christine Lagarde po regulaciji nihče ne sliši. Regulatorji onkraj luže so prav tako negotovi. Še posebno, ko so na kriptotrge vstopili veliki igralci. A tudi ti imajo svojo računico. Tisoče milijard dolarjev in evrov drvi na trg v svežnjih za okrevanje po pandemiji. To podžiga borzne in kriptotrge. Denar je trenutno poceni, obrestne mere negativne, strah pred inflacijo velik ... Mnogi ekonomisti opozarjajo vlagatelje, da lahko izgubijo ves denar v kriptovalutah, nekateri, da je vrednost bitcoina nič. Njegovo edino gonilo pa da sta zaupanje in pohlep. Da to ni naložba, ampak špekulacija! Vzdrževanje kriptosistema terja enormne količine energije, nereguliran pa omogoča tudi nezakonite dejavnosti. In da bo preživela le blockchain ideja.

Kam lahko pripelje množično kupovanje delnic, spodbujeno na družbenih omrežjih, je pokazal fiasko z delnico igralniškega dinozavra GameStop. Angažirani kupci so jih kupovali le zaradi ideje, da sodelujejo v finančni revoluciji, in jih z mislijo, da bodo volkove z Wall Streeta prisilili v stradanje, tudi po nekajkratni vrednosti niso prodali. Danes svoje izgube neradi obešajo na veliki zvon. Nekateri so ob eksistenco in v dolgovih, nekaj jih poskuša s tožbami, pri čemer bodo služili advokati. In zaspali so tudi regulatorji, ki imajo pri trgovanju z delnicami vzvode, pa so se zavedeli, kaj se dogaja, šele ko je bilo že vse mimo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta