Hojka Berlič
Že leta je pomemben del njegove podobe značilen karnevalski klobuk, znak Evropske federacije karnevalskih mest. Ptujsko kurentovanje je v zadnjih 25 letih pospremil od lokalne prireditve do enega najbolj prepoznavnih evropskih karnevalov. Sicer nekdanji uspešni politik, v devetdesetih letih tudi predsednik izvršnega sveta ptujske občine in državni svetnik, je prepričan, da je zdaj čas, da se Ptuj zapiše tudi na svetovni zemljevid kot Unescova destinacija.
Jasno, da bova pogovor začela z odmevnim decembrskim vpisom obhodov kurentov na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kje vidite največji pomen priznanja Unesca?
"Več nivojev je pravzaprav. Sam iskreno verjamem, da je ta etnografska pustna kulturna dediščina na neki način avtentična zibelka tako posameznika, mesta kot tudi naroda. To je prvo. Dolgoletni strateški cilj kurentovanja in Ptuja, skupaj z institucijami, je bil, da to izjemno bogastvo nesnovne kulturne dediščine na čelu s kurentom predstavimo in uveljavimo tudi na najvišjem možnem nivoju. Začeli smo z nazivom Ptuj, slovenska pustna prestolnica. Potem smo dodali naziv evropsko karnevalsko mesto. Letos praznujemo 25 let članstva Ptuja in s tem Slovenije v Evropski federaciji karnevalskih mest (FECC), kjer imamo vodilno mesto ne nazadnje tudi skozi moje mesto podpredsednika federacije. Potem pa se vprašaš, kaj je najvišja raven na svetovni ravni, ki ti bo to priznala, s kulturnega, turističnega, kateregakoli vidika. Lonely Planet, vodilni kulturni turistični portal, nam je leta 2016 v oceni 110 svetovnih karnevalov namenil tretje mesto v Evropi, za Benetkami in Bincheem v Belgiji. Celo prvo mesto od etnografskih karnevalov. Ko dobiš priznanje tudi na tem, najvišjem svetovnem nivoju, si rečeš, kaj lahko to preseže. Unesco. Po tem, ko je Slovenija leta 2008 pristopila k Unescu, sam to vidim kot najvišjo mogočo raven za uvrstitev etnografske pustne dediščine na čelu s kurentom in kurentovanjem, ki predstavlja kurenta v širšem evropskem prostoru. Torej, višje ravni priznanja, kot je to, sam ne poznam."
Iskreno verjamem, da je ta etnografska pustna kulturna dediščina avtentična zibelka tako posameznika, mesta kot tudi naroda
Ena do pet
V kaj se najpogosteje maskirate, ko ne nosite kape Evropske federacije karnevalskih mest?
"Vsaj na kurentovem skoku v kurenta. Sicer pa v gospoda Ptujskega ali rimskega senatorja, saj sem bil tudi uradno proglašen za častnega senatorja rimske Poetovione."
Katere goste bi izbrali za kurentovanje, če omejitev ne bi bilo?
"Belgijske gille, ki so bili prvi vpisani na Unescov seznam, in beneške maske. Sem tudi poskusil, a imajo finančne zahteve, govorimo o deset tisoč evrih in več, mi pa skupin ne plačujemo."
Koliko obiskovalcev lahko Ptuj prenese naenkrat?
"Pokazalo se je, da infrastruktura prenese 60 tisoč obiskovalcev. Priznam, da smo se letos bali zaradi zaprtega mostu. Skupno število obiskovalcev, 100 tisoč, ki ga dosegamo, je po moje prav tako zgornja meja, saj gre za štiri- do petkratno število prebivalstva."
Kje vidite na splošno prihodnost Ptuja in regije?
"Tu se moram vrniti v čas, ko sem bil predsednik izvršnega sveta. Bodočnost Ptuja že 25 let vidim v regionalnem središču nacionalnega pomena in regionalnem razvojnem žarišču, vsaj na območju spodnjega Podravja."
Smo na kulturno dediščino na splošno dovolj ponosni?
"Upam in verjamem, da bo tudi vpis na Unescov seznam povečal samozavedanje Ptujčanov in okoličanov in da bomo še bolj ponosni na to, kar imamo v tem prostoru."
Kakor sam doživljam kurenta zdaj, ko se poglobiš in malo razumeš, imaš izkušnjo, ne morem reči drugače, kot da gre za mistično moč. To je nepopisno
Veseli me, da dobivam informacije, da je večina hotelov v ptujskem prostoru zasedena v tem času. Kurentovanje je tudi največji turistično-gospodarski projekt Ptuja, ne le kulturni
