Pravosodni sistem je imunski sistem družbe, ki ščiti ljudi, začne svoj nagovor državljanom ob prvi obletnici vlade Janeza Janše ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Toda ocena njenega dela v minulem letu dni kaže, da je imunski sistem precej načet, da ima v njem zelo slabo obrambo pred virusom politike.
Biti pravosodni minister v vladi, ki jo vodi Janez Janša, je vse prej kot lahko naloga. Kaj si Janša, v preteklosti po pravnomočni sodbi v primeru Patria, ki jo je nato razveljavilo ustavno sodišče, zadeva pa je zatem zastarala, že za rešetkami, misli o pravosodju, je večkrat povedal na glas. Krivosodje je izraz, ki je največkrat - in skoraj izključno - prihajal iz krogov okoli Janše. Zato je Lilijani Kozlovič, ministrici iz vrst koalicijske SMC, še toliko težje, kot je bilo Lovru Šturmu v prvi Janševi vladi in Senku Pličaniču v drugi, ko Janša za seboj še ni imel Patrijinega poglavja. Če je nekdanja generalna sekretarka vlade verjela, da bo lahko ministrovanje opravljala brez tega, da bi se v njeno delo vmešaval premier, je bila hudo naivna. Ideja o odvzemu trajnega mandata sodnikom, češ da so ti s tem preveč zaščiteni, se je preigravala ob podpisu koalicijske pogodbe, a je bila na koncu zapisana zgolj usmeritev o uvedbi morebitne preizkusne dobe za sodnike.
A bolj kot na sodnikih se ministrovanje Kozlovičeve lomi na tožilcih. Na imenovanju predlaganih kandidatov, ki premierju niso pogodu, saj so v preteklosti nekateri bili povezani s primeri, ki Janši visijo za vratom. Evropa nas, sicer ne edine, poziva k imenovanju evropskih tožilcev, ki bi jih že morali imeti, pa jih še nimamo. In medtem ko Janša bolj ali manj javno kritizira ministrico o predlogih, ki jih je v zvezi s tožilci in imenovanjem postavila na vladno klop, ona molči. A počasi se bo morala odločiti - ali bo priznala, da namesto nje v pomembnih stvareh odloča Janša in ne ona, kar pomeni le eno, in sicer to, da mora sama odstopiti, ali pa se bo Janši uprla. Slednje se sicer glede na minula ministričina ravnanja zdi nemogoče. Da je stopila v prevelike čevlje, se Kozlovičeva verjetno zelo dobro zaveda. Zakaj vztraja na položaju, ki mu ni dorasla, pa ve le sama.
V mandatu aktualne vlade, ki traja namesto štirih let zgolj dve, tektonskih premikov na področju pravosodja ni bilo pričakovati, kajti obstajajo reforme, o katerih se pogovarjamo že leta, pa volje, da bi jih sprejeli, ni. Ukinitev sodne preiskave in reforma sodne mreže sta le dve od njih. A po polovici mandata ima Lilijana Kozlovič kot pravosodna ministrica bore malo pokazati. Ima pa srečo, da so v tej vladi ministri, ki so še slabši od nje. Zaradi tega morebiti ne bo najslabša ministrica te vlade, bo pa zagotovo, če v zadnjem letu ne ponudi česa prebojnega, med slabšimi pravosodnimi ministri.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
