Leto izrednih razmer je, tako kot na vseh področjih, tudi v kmetijskem sektorju razgalilo težave, ki jih prej nismo jemali dovolj resno. Tista področja, ki so bila zanemarjena že prej (primer prašičereja), so zdaj še v slabšem položaju, tista, ki pa so delovala dobro (primer perutninarstvo), so po letu dni še boljša. Klasičen pokrizni scenarij torej. A kaj, ko za te zaključke še ni čas, saj se kmetje pred novo sezono bojijo, da bo to leto zanje še bolj negotovo.
Če je kmete še ob začetku epidemije skrbelo, kako bodo nasitili vsa lačna usta, ko in če se bodo trgovske povezave s tujino zaprle, so to zdaj skrbi, ki bi si jih lahko le želeli. Zgodilo se je namreč ravno obratno. Tujih trgovskih poti korona ni pretrgala, je pa ji to uspelo doma. Pri marsikaterem slovenskem pridelovalcu je namreč hrana ostala v zabojnikih, hlevih in sodih, v nekaterih primerih celo na poljih in drevesih. Trg je postal zasičen s poceni viški iz tujine, zaprle so se gostilne kot glavni odkupovalci slovenskega vina in javni zavodi kot glavni odkupovalci slovenske hrane, zlasti lokalnega sadja in zelenjave.
Kljub temu da so zdaj odprti vsaj šole in vrtci, so skladišča še vedno precej polna. Ker gostinski lokali po večini države še ne obratujejo, je tudi vino še vedno v sodih. Letnik 2020, ki je zaradi ugodnih vremenskih razmer vrhunski, do pivcev morda sploh ne bo prišel. Če bo vsesplošno zaprtje še dolgo, se bodo vinogradniki jeseni znašli pred težko odločitvijo. Odreči se novemu letniku ali staremu? Izbrati krizno destilacijo in uničiti vrhunski letnik 2020, da bo prostor za novega 2021, ali še zeleno grozdje potrgati v vinogradu in v sodih obdržati lansko vino?
To sta dva od ukrepov, ki jih je država ponudila slovenskim pridelovalcem vina. V seriji PKP je sledilo še nekaj drobtinic za preostale kmete. Skupno je bilo za ta sektor namenjenih 17 milijonov evrov, se je pohvalil minister Jože Podgoršek, ki je ob prvi obletnici vlade imel čast sedeti ob premierju in na tiskovni konferenci pristaviti svoj lonček, češ kako pomembno mesto ima ta resor v sedanji vladi. A kritiki opozarjajo, da napredka v zadnjem letu ni bilo, da je bila pomoč premajhna in premalo razvojno naravnana.
Da je v prihodnje vsaj nekaj upanja za slovenske proizvajalce, pričajo manjše geste in povezovanja, ki jih v tem letu tudi ni manjkalo. Prvič so se pod pismo z zahtevo po pravičnejšem plačevanju kmetom za njihove proizvode podpisale vse kmetijske organizacije, pismo pa naslovile na ministrstvo, trgovce in živilska podjetja. "Pogovori potekajo," je dejal pobudnik predsednik Sindikata kmetov in to je korak v pravo smer. Prav tako kot je prvi od stotih korakov, ki jih bo še treba narediti, tudi včeraj podpisani memorandum o sodelovanju živilskopredelovalnega sektorja ter gostinstva in turizma, kar bo ključno zlasti po ponovnem odprtju hotelov in restavracij.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
