Zimsko načrtovanje zeliščne grede

Nekje sredi poletja se je porodila ideja imeti zeliščno gredo. Bolje bi bilo, da bi gredice izdelala in zasadila že jeseni, tako bi se rastline do pomladi lahko vrasle in udomačile, a kaj ko je bilo ostalega dela preveč, prosti dnevi pa prevroči ali premokri. Zdaj pa je zima pred vrati in tudi ni mogoče postoriti zamujenega. Premrzlo je in prst zmrzuje.

Zelišča ne marajo kemije

Prst je zrahljana z vbodi vil, dodatno pa je pomagal nizki fižol, ki je s svojimi koreninami vezal dušik, ki ga bodo na novo posajene rastline potrebovale. Tudi nekaj paradižnika in paprike je raslo v prsti, obogateni z domačim kompostom. Zelišča nimajo potrebe po velikih količinah hranil. Več hranil rabijo le tiste, ki jih nekajkrat letno porežemo do tal. Zastirka iz slame, sena in organske mase bo ob obstoječem kompostu v globini čisto zadostovala. Dobro si je zapomniti, da zelišča ne marajo kemije, ne smemo jih gnojiti prepozno. Hranila namreč vedno vzpodbudijo mlado rast - in če se to zgodi pozno v jesen, rastlina ne more oleseneti in mladi poganjki pomrznejo. Podobna nevarnost obstaja, če obrezujemo prepozno.

Les, zemlja in kamen

Karkoli bomo že oblikovali, bodimo trajnostni in uporabimo tisto, kar nam je na voljo. V vrtu, še posebej zeliščnem, naj bodo gradbeni materiali les, zemlja in kamen. Velike kamnite plošče bodo blagodejno vplivale z akumuliranjem sončnih žarkov čez dan in oddajanjem toplote ponoči. Verjetno bomo našli kakšne primerne kamne na vrtu, če pa ne, jih kupimo v bližnjem kamnolomu. Mogoče bo treba pripeljati kaj dodatne prsti, a pozor, naj v njej ne bo kemikalij in naj ne bo nakopana v globinah. Takšna prst je brez humusa in brez živih organizmov. Zato vedno, če že moramo znižati kakšen del, posebej shranimo zgornjo, humozno prst in odstranimo le tisto iz globine - ali pa jo uporabimo za nasutje. Zgornja plast mora biti vedno humozna.