Avtomobilska industrija: Črnogled scenarij tudi med dobavitelji sestavnih delov

Prehod s proizvodnje avtomobilov s klasičnim pogonom (bencin, dizel, plin) na elektrificirane oziroma električne baterijske avtomobile (EBA) v okoliščinah in na način, ki ga predvideva Evropska unija do leta 2030 oziroma 2035, utegne povzročiti propad nekaj sto tisoč delovnih mest v industriji sestavnih/rezervnih avtomobilskih delov in nekaterih spremljevalnih dejavnostih. Tako ugotavlja študija CLEPA, evropskega združenja dobaviteljev avtomobilskih delov.

Študija pri tem upošteva določila oziroma načrte EU, zapisane v dokumentu Pripravljeni za 55 (Fit for 55). Ta med drugim predvideva 50-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov oziroma CO2 do leta 2030, pet let kasneje pa naj bi se končala izdelava avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (MNZ). Gre za obdobje do leta 2040, študija pa zajema morebitno dogajanje v sedmih državah EU oziroma tistih, ki so na tem področju najpomembnejše - Nemčija, Francija, Italija, Češka republika, Poljska in Romunija. Slovenija ni omenjena.

Ta študija, ki jo je naročilo in objavilo panožno združenje, kar je smiselno vedeti oziroma upoštevati, predvideva, da naj bi bilo v času do leta 2035 zastarelih oziroma neustreznih okoli 500 tisoč delovnih mest, ki so vključena v izdelovanje motorjev z notranjim zgorevanjem. Okoli 70 odstotkov, torej 359 tisoč, naj bi jih bilo odveč že v času od leta 2030 do 2035. V CLEPA ob tem predvidevajo, da bo v industriji, ki bo izdelovala pogonske sklope za električne baterijske avtomobile, v tem času nastalo tudi okoli 226 tisoč novih delovnih mest. To pomeni, da bi bila neto izguba približno 275 tisoč delovnih mest. S tem se pridružujejo nekaterim prejšnjim napovedim, ki predvidevajo, da bo prišlo do velikega osipa delovnih mest ne le v industriji avtomobilskih sestavnih delov, pač pa tudi v avtomobilski industriji.

Prav zaradi tega morebitnega scenarija študija CLEPA predlaga tako imenovani kombinirani pristop pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Po njihovem prepričanju bi tako kljub vsemu zmanjšali izpuste za okoli 50 odstotkov, na drugi strani pa ne bi bilo tako velikega osipa delovnih mest. Menijo tudi, da bi morali pri prehodu na zeleno avtomobilsko tehnologijo oziroma avtomobile bolj upoštevati gorivne celice oziroma vodik in še nekatere druge vrste pogona. Po podatkih CLEPA dela v industriji avtomobilskih sestavnih delov v državah EU okoli 1,7 milijona ljudi, vsaj 1,2 milijona pa jih je zaposlenih neposredno v avtomobilskih tovarnah. K vsemu temu je treba prišteti vsaj še 4,5 milijona ljudi oziroma delovnih mest v industriji, ki je tako ali drugače povezana z avtomobili (izdelovalci pnevmatik, servisne dejavnosti, delno kemična industrija in podobno). Družba potrebuje bolj raznolik pristop k reševanju problemov, je ob tem poročilu menila sekretarka omenjenega združenja Sigrid de Vries. Upoštevaje velikost in pomembnost industrije avtomobilskih sestavnih in drugih delov, naj bi bilo po omenjeni študiji ogroženih največ delovnih mest v Nemčiji (okoli 121 tisoč), v Italiji približno 74 tisoč, v Španiji 72 tisoč in celo 56 tisoč v Romuniji. Hkrati domnevajo, da bo industrija oziroma izdelava pogonskih sklopov za električna vozila v prihodnosti osredotočena v zahodnem delu EU, medtem ko naj bi v srednjem in vzhodnem delu skupnosti ostala industrija MNZ-pogonov.