Hmeljarstvo se tod razvija od sredine 19. stoletja dalje in daje deželi posebno podobo, ki se spreminja z letnimi časi.
Hojo po Hmeljski poti smo pričeli pred baročnim dvorcem Novo Celje v lepem parku sredi nasadov najstarejših sadik hmelja pri nas. Dvorec je zgodovinska priča življenja in gospodarjenja celjske gospode. Lastniki so se ves čas menjavali in namembnost dvorca tudi. Dvorec je zdaj v lasti občine Žalec in vztrajno čaka na celovito prenovo.
Nas je pot vodila med njivami in že obranimi hmeljišči, preko pritokov Savinje do Krajinskega parka Ribnik Vrbje. Z razgledne terase ob jezeru smo opazovali več vrst vodnih ptic. Sledili smo panojem z informacijami in lesenim skulpturam Vinka Kovšce na nasipu reke Savinje. Žuboreča reka ni dajala videza nevarnosti, a zna biti hudi poplavna, ko prinese velike količine vode z Alp.
Korak je bil že počasen in utrujen, ko smo se ustavili pri Rimski nekropoli. Nagrobniki v parku so spomeniki elite iz rimske Celeje. Poplavna Savinja jih je v preteklosti zrušila in zakrila s prodom. Pri izkopu gramoza so jih odkrili in po kosih sestavili v celoto, za pogled v zgodovino.
Mi smo svoj načrt izpolnili in se prijetno utrujeni vrnili proti deževni Vrhniki.
