Luka Mlakar
Blaž Petkovič
Da bo Janez Janša še naprej vodil SDS, ni nobenega dvoma. Vprašanje je zgolj, ali bo prejel 95-, 98- ali 99-odstotno podporo, je slišati v krogih blizu SDS. Aktualni predsednik SDS opozicije v stranki namreč nima. "Odstotek tistih, ki bi bili nezadovoljni z aktualnimi potezami, je nizek. Janša si je še bolj utrdil položaj v stranki. Povečal si je kapaciteto glasov, hkrati pa pravoverne, zveste hrani z odzivi in odločitvami glede STA, tujih medijev ... In ne daje znakov, da bi se potegnil nazaj," pravijo naši sogovorniki blizu SDS. Ob tem dodajajo, da navodil, kdo mora biti izvoljen v katerega od strankarskih organov, sicer ni. Vendar če si izvoljen, si raje tiho, težko je "biti glasen", ker te potem takoj utišajo, označijo te za sovražnika, je še slišati.
Zaradi epidemije naj bi volili po starem
Predsednika stranke SDS so zadnjič volili na kongresu leta 2017. Za Janšo je tedaj glasovalo 666 delegatov, pet jih je bilo proti, protikandidata pa ni imel. "Vztrajali bomo, dokler bo treba, dokler ne bo Slovenija postala domovina za vse," je pred štirimi leti v Mariboru, kjer je bil prisoten tudi madžarski premier Viktor Orban, med drugim napovedal Janša. In kot pravijo tisti, ki so že zasedali položaje v organizaciji SDS, je sprememba statuta stranke na zadnjem kongresu Janši zagotovila skorajda trajen mandat.
Če so namreč doslej lahko glasovali le izbrani delegati, imajo zdaj to možnost vsi polnopravni člani stranke, torej tisti, ki plačujejo članarino. V tako veliki volilni bazi stranke, ki naj bi štela okoli 30 tisoč članov, pa bi morebitni Janšev protikandidat težko zbral zadostno podporo. A tokrat naj bi se kongres vendarle odvil še po starem. Svet stranke je namreč zaradi epidemije novega koronavirusa nedavno dodal določilo v statut, da se volitve v primeru izrednih razmer izvedejo po starem sistemu, saj bi konference večjih lokalnih odborov zaradi epidemioloških razmer težko izpeljali. Člani bi morali namreč predsednika neposredno in tajno voliti na isti dan na volilnih občinskih konferencah po Sloveniji.
Brejc: Čvrsta stranka, ki je vodena po principih iz prejšnje države
"SDS je močna politična stranka v Sloveniji, v bistvu je po svoji organizaciji gotovo najbolj čvrsta, je pa vodena po principih, ki so znani iz prejšnje države. Ima svoje privržence in svoje volivce, ima velik politični vpliv, tisti, ki jim je to všeč, se ji pač pridružijo oziroma jo volijo. Kar se tiče samega kongresa, verjamem, da bo Janša spet izvoljen, ker je on, kot sem že večkrat rekel v preteklosti, daleč spredaj, potem pa dolgo za njim ni nobenega. Janša nima naslednika," meni nekdanji dolgoletni vidni član in poslanec SDS Miha Brejc. Ta je stranko zapustil leta 2012, takrat pa je pojasnil, da so se njegovi odnosi z Janšo poslabšali, ko se je njegov zet Gregor Virant lotil ustanavljanja Državljanske liste.
Maver: Janšo bi lahko uspešno nasledili vsaj trije sedanji politiki SDS
"Kakorkoli obračamo, je 28 let na čelu stranke dolga doba. Po drugi strani je Janez Janša politična znamka za jedrne volivce stranke, zato je celo težko reči, ali bi njegov odhod z vrha podporo stranki znižal ali zvišal. Treba je namreč povedati, da so jedrni volivci Janši od leta 1993 sledili ob manjših in celo večjih vsebinskih premikih. Mislim pa, da bi Janšo lahko v prihodnosti uspešno nasledili vsaj trije sedanji politiki SDS, odvisno od tega, ali bi stranka stavila bolj na kontinuiteto ali na spremembe. Ena od okoliščin je seveda, da je Janša v politiko vstopil sorazmerno mlad, zato tudi sedaj še ni 'star' za politika," poudarja zgodovinar in politični analitik Aleš Maver.
Samo enkrat je imel protikandidata
Janša največjo stranko na desnem političnem polu vodi od leta 1993, kar pomeni, da je na čelu SDS že 28 let. V tem pogledu se z njim ne more kosati nihče od drugih prvakov strank z izjemo Zmaga Jelinčiča, ki SNS vodi 30 let, torej od njene ustanovitve. Janša je SDS, ki se je takrat imenovala Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), prevzel iz rok nekdanjega voditelja koalicije Demos Jožeta Pučnika.
Če se je SDSS pod Pučnikovim vodstvom na volitvah leta 1992 s 3,34 odstotka glasov komaj prebila v državni zbor, je stranka pod Janševim vodstvom v 90. letih doživela strm vzpon. Na parlamentarnih volitvah leta 1996 so dobili 16 poslancev, a je SLS pod vodstvom Marjana Podobnika dobila tri poslance več. Na volitvah leta 2000 je SDSS nato postala najmočnejša stranka na desnici. Septembra 2003 se je preimenovala v SDS, na volitvah pa je prvič zmagala leta 2004.
Janša je bil nato trikrat izvoljen za predsednika vlade, njegova prva vlada v mandatu 2004–2008 je tudi edina do zdaj, ki je svoj mandat izpeljala do konca v nespremenjeni koalicijski sestavi. Za predsednika stranke je bil Janša izvoljen na kongresih v letih 1993, 1995, 1999, 2001, 2005, 2009, 2013 in 2017. Vedno je kandidiral brez nasprotnika, razen leta 1993, ko je bil njegov protikandidat Andro Ocvirk, eden od podpredsednikov nekdanje Demosove vlade. Ocvirk je na takratnem kongresu zbral 12 glasov, Janša pa 198.
Kovač: Ne verjamem, da bo kdaj kakšen drug človek na vrhu SDS
"SDS brez Janeza Janše ni. To je stranka, ki je sicer terensko dobro organizirana, ampak tisti, ki ji daje identiteto, je Janša. Med njenimi člani ni nikogar, ki bi imel takšno karizmo, kot jo ima on, zato predvidevam, da bo Janša še dolgo časa predsednik te stranke. Ne verjamem, da bo kdaj kakšen drug človek na vrhu SDS. Poglejte, kaj se je zgodilo z LDS, potem ko se je Janez Drnovšek umaknil iz stranke. V bistvu je stranka v nekaj letih izginila. Predvidevam, da bi se lahko s SDS zgodilo nekaj podobnega, imajo pa ti volivci neko specifično potrebo po organiziranosti in vodji. Seveda je teoretično možno, da bi se pojavil nekdo drug in potegnil za seboj takšno količino ljudi, ne verjamem pa, da se to lahko zgodi znotraj SDS in pri sedanji konstalaciji političnih moči v Sloveniji," razmere v največji vladni stranki komentira publicist in politični analitik Miha Kovač.
Pred kongresom ostro nad Levico
SDS bo novo vodstvo stranke izbirala 19. junija, torej na isti dan, ko bodo novega predsednika stranke volili v DeSUS. V začetku tedna so v SDS javnost razburili z osnutkom ene od kongresnih resolucij, ki svari pred obnovitvijo državljanske vojne. Med drugim so bili kritični do protivladnih protestnikov, ki so na enem od shodov v Ljubljani nedavno simbolično zažgali poslanske stolčke. V SDS so omenjeno protestniško akcijo označili za "naci-požig", ki da napoveduje usodno zaostrovanje razmer, "kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne". Razmere v državi so po njihovih navedbah še slabše kot pred osmimi leti, ko je svet SDS ocenil, da tranzicija v Sloveniji ni uspela.
Na stranko SDS smo se obrnili z vprašanji, ali kandidacijski postopki pred volilnim kongresom že potekajo in ali je že znano, kdo so kandidati za predsedniško in dve podpredsedniški mesti. Odgovor in pojasnil nismo prejeli.
"Stvari so šle tako daleč, da danes obstaja resna možnost, da pride do strmoglavljenja demokracije in obnovitve totalitarnega režima, kot predvideva resolucija Sveta Evrope," so zapisali v prej omenjenem osnutku resolucije, ki govori o obrambi ustavnih temeljev slovenske države. Težnje po odpravi parlamentarne demokracije so pripisali Levici, ki so jo označili kot ekstremistično, njen program pa da je "v neposrednem nasprotju z ustavno ureditvijo", zato pričakujejo odziv ustreznih državnih organov. V Levici so se na omenjeni zapis odzvali z besedami, da SDS spet ustvarja sliko sveta, ki nima nobene zveze z realnostjo.
V SDS so bili v osnutku resolucije kritični tudi do drugih političnih nasprotnikov. Protivladne proteste so označili za ulično nasilje, ki ga s podporo levih političnih sil izvajajo ekstremisti, ki so povezani tudi s tujimi omrežji in gibanji, dotaknili pa so se tudi tako imenovanih ljudskih vstaj, ki so zaznamovale mandat druge Janševe vlade v obdobju 2012–2013 in ki jih je po njihovi oceni zaznamovalo nasilje. Nekdanjemu predsedniku republike Danilu Türku so zaradi odlikovanja nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla in njegovih izjav o povojnih pobojih kot drugorazrednih temah očitali odgovornost pri "ubijanju demokratične kulture."
Grims kritičen do Levice. Leva opozicija: SDS je tista, ki ruši demokracijo
Poslanec SDS Branko Grims je glede prej omenjene resolucije zatrdil, da želijo v SDS ohraniti ustavni red, demokratično in varno Slovenijo ter dosledno spoštovanje ustave. Na vprašanje, ali nam res grozi državljanska vojna, je za STA odgovoril: "Če boste Levici dali prosto pot, da uresniči tisto, da bo z bajoneti nagnala podjetnike v morje, potem je odgovor, ki si ga lahko napišete sami. Kdor se s tem strinja in to tolerira, tisti pelje Slovenijo v državljansko vojno." V Levici sicer pravijo, da manifest, v katerem naj bi bile te namere navedene, ni njihov dokument, zato so že dali tudi kazensko ovadbo. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB medtem trdijo, da stanje ni takšno, kot ga prikazuje največja vladna stranka, ampak da je SDS tista, ki ruši ustavni red in demokracijo. Menijo, da gre za preusmerjanje pozornosti in iskanje krivca za aktualne razmere. "Dlje kot brede, radikalnejše so njegove poteze in zadnja v vrsti je, da straši z državljansko vojno," je o Janši za STA dejal koordinator Levice Luka Mesec. "75 odstotkov ljudi ni volilo SDS in narod še zdaleč ni razklan. Narod se večinsko ne strinja s sedanjim stanjem in to jih moti, zato se zatekajo v take manifeste," je povedal prvak LMŠ Marjan Šarec. Predsednica SD Tanja Fajon je predlog kongresne resolucije SDS označila "za absurden, nevaren in zaskrbljujoč", predsednica SAB Alenka Bratušek pa je dejala: "Ne moremo verjeti, da so res lahko tako nori."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
