Bruto zunanji dolg je oktobra dosegel 51,2 milijarde evrov, kar izraženo v odstotkih BDP za leto 2020 po tekočih cenah znaša 109 odstotkov in je za 2,7 milijarde evrov več kot oktobra lani. Bruto terjatve do tujine pa so znašale 52,2 milijarde evrov, tako da je neto dolg do tujine negativen v višini ene milijarde evrov, ugotavlja Banka Slovenije. V letu dni do vključno oktobra so svojo zadolženost najbolj povečali centralna banka (za 3,1 milijarde evrov) in kapitalsko povezana podjetja s tujino (za 1,1 milijarde evrov), država pa je dolg znižala (za 2,2 milijarde evrov), v najnovejši publikaciji o ekonomskih odnosih Slovenije s tujino navaja Banka Slovenije.
Zadolženost bank in preostalih sektorjev se glede na leto prej ni bistveno spremenila. Slabo polovico (46,1 odstotka) bruto zunanjega dolga pripada državnemu sektorju, medtem ko znaša delež bank in centralne banke skupaj 21,2 odstotka. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (40,3 odstotka) in posojilih (18,4 odstotka).
Bruto terjatve do tujine so bile oktobra z 52,2 milijarde evrov za 3,2 milijarde evrov višje kot pred enim letom. Terjatve so glede na leto prej povečali vsi sektorji razen države, najbolj pa centralna banka (za 2,3 milijarde evrov). Med instrumenti na strani terjatev prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (32,6 odstotka) ter gotovina in vloge (32,1 odstotka), ki tako skupaj predstavljajo dve tretjini vseh bruto terjatev do tujine.
Oktobra je bil saldo kapitalskega računa skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval presežek v znesku 0,6 milijarde evrov. V zadnjih 12 mesecih kapitalski račun izkazuje 0,1 milijarde evrov presežka, kar je izboljšanje glede na primanjkljaje v zadnjih letih. Saldo finančnega računa v zadnjih 12 mesecih izkazuje presežek v znesku 2,2 milijarde evrov, kar predstavlja obseg neto financiranja tujine.
Daleč največja odlivna postavka finančnega računa v tem obdobju so bile naložbe v vrednostne papirje (3,5 milijarde evrov). V oktobru letos med večjimi odlivi poleg naložb v vrednostne papirje v obsegu 0,9 milijarde evrov, ki večinoma pomenijo razdolžitev države, izstopajo še neposredne naložbe z 0,5 milijarde evrov.
V prvih 10 mesecih letos je presežek tekočega računa znašal 1,9 milijarde evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj kot v enakem obdobju lani. Pri tem je presežek blagovne menjave znašal 694 milijonov evrov, kar je 1,4 milijarde evrov manj kot v enakem obdobju lani, in je rezultat večjega povečanja uvoza od izvoza (uvoz se je medletno povečal za 26 odstotkov, izvoz pa za 18 odstotkov). Presežek storitvene menjave pa je v 10 mesecih znašal 1,9 milijarde evrov, kar je 12,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Presežek tekočega računa je v zadnjih 12 mesecih znašal 2,3 milijarde evrov. Tekoči račun je oktobra izkazoval presežek v znesku 217 milijonov evrov, kar je manj kot polovico tistega iz oktobra lani (505 milijonov evrov). Blagovna in storitvena menjava sta skupaj dosegli presežek v znesku 324 milijonov evrov, pri čemer v več kot teh četrtinah zaradi storitvene menjave.
