Bruto domači proizvod (BDP), ki predstavlja vrednost vsega, kar v letu dni ustvarijo prebivalci in podjetja, se bo v Sloveniji letos povečal za 5,2 odstotka. To v danes predstavljeni napovedi gospodarskih gibanj ocenjuje Banka Slovenije. Njena sedanja napoved je za 2,1 odstotka višja, kot je bila pred pol leta. Za prihodnje leto napoveduje rast BDP za 4,8 odstotka in v letu 2023 za 3,1 odstotka. Po oceni analitikov centralne banke bo tako slovenski BDP v začetku prihodnjega leta dosegel raven pred koronsko krizo.
Viceguverner Jožef Bradeško je pojasnil, da so se negotovosti v zvezi s pandemijo zmanjšale, vendar še ostajajo visoke. Visoke ostajajo tudi negotovosti na področju geopolitičnih dogajanj in same ekonomske vsebine. "Ena od negotovosti, ki bo igrala pomembno vlogo, je, kakšne bodo odločitve potrošnikov o porabi neprostovoljno privarčevanih sredstev," je dodal.
Do večjih negotovosti zdaj po Bradeškovih besedah prihaja tudi na področju dobavnih verig, to so zlasti motnje pri dobavi elektronske opreme in drugih komponent, tudi končnih proizvodov. Motnje so tudi v transportnem sistemu, zlasti ladijski prevoz ne dohaja več potreb. Napovedano gospodarsko rast v Sloveniji bo po oceni Banke Slovenije poganjala zlasti končna potrošnja prebivalstva in naložbe.
Ker se epidemija umirja, je pričakovati razmeroma hitro okrevanje gospodarstva tudi v območju evra, kar je pomembno za Slovenijo kot majhno odprto gospodarstvo, je pojasnila direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.
Ključen bo izvoz
Epidemiološki scenarij, na katerem temelji najverjetnejši scenarij gospodarskih gibanj Banke Slovenije, ne predvideva novih valov okužb. Temelji na predpostavki, da bo Slovenija dosegla zadostno precepljenost prebivalstva. V tem scenariju v Banki Slovenije pričakujejo postopno sproščanje ukrepov v skladu z vladnim načrtom. Poleg domačega povpraševanja bo ključen za rast BDP izvoz. Bo pa njegov prispevek k rasti razmeroma majhen, ker se bo zelo povečeval tudi uvoz.
Na trošenje gospodinjstev bodo dodatno ugodno vplivala gibanja na trgu dela in nadaljnja rast bruto razpoložljivega dohodka tako zaradi rasti plač in zaposlenosti kot manjša negotovost v gospodarstvu, kar za gospodinjstva pomeni manjšo negotovost glede izgube zaposlitve in socialne varnosti.
Varčevanje gospodinjstev se je v preteklem letu povečalo za več kot enajst odstotnih točk. Ta rast je predvsem posledica prisilnega varčevanja, ker ljudje denarja niso mogli porabiti recimo za potovanja. Delno je rast varčevanja posledica tudi previdnostnega varčevanja, "ki se pojavi vselej, ko nastopi ekonomska kriza," je dejala Arjana Brezigar Masten. Na Banki Slovenije pričakujejo, da bodo ljudje ob stabilizaciji gospodarskih razmer spet zmanjševali delež dohodka, ki ga namenjajo za varčevanje.
Razmeroma visoko rast potrošnje pričakujejo predvsem na tistih področjih, kjer lani zaradi omejitvenih ukrepov ni bila mogoča oziroma so jo gospodinjstva odložila. K povečanju potrošnje naj bi pripomogli tudi turistični boni.
Dražja nafta - dražji energenti in hrana
Glede investicij v Banki Slovenije pravijo, da bodo v prihodnjih treh letih povečale avtomatizacijo in zmogljivost slovenskega gospodarstva. Rast investicij se bo krepila tudi zaradi gradnje zasebnih stanovanj. Čeprav je v gradnji več projektov, je povpraševanje po stanovanjih zlasti v velikih mestih še vedno veliko, kar se kaže v rasti cen nepremičnin na trgu.
"V prihodnjih treh letih pričakujemo približno šestodstotno rast investicij, pri čemer bodo stanovanjske investicije k skupni rasti zasebnih investicij prispevale približno eno odstotno točko," je dejala Arjana Brezigar Masten. Zlasti letos, ko se pričakuje začetek črpanja evropskih sredstev za okrevanje, v Banki Slovenije pričakujejo tudi povečanje državnih investicij. Investicije, sofinancirane iz teh sredstev, bodo k skupni rasti domačega BDP v posameznem letu prispevale od 0,3 do 0,4 odstotne točke.
Zaposlenost se bo po lanskem enoodstotnem padcu letos zvišala za 0,7 odstotka. V letu 2023 bo zaposlenost za okrog 30 tisoč oseb večja, kot je bil v predkriznem letu 2019. "Tako kot pred epidemijo se bodo delodajalci spet soočali s pomanjkanjem delovne sile," je dodala Brezigar Mastenova. Stopnja brezposelnosti bo leta 2023 padla na "zgodovinsko nizkih" 4,3 odstotka.
Rast plač bo letos dosegla okrog štiri odstotke, v veliki meri zaradi izplačil koronskih dodatkov zaposlenim v javnem sektorju, v zasebnem sektorju pa zaradi opuščanja ukrepov za ohranitev delovnih mest ter rasti minimalne plače. V obeh primerih naj bi prispevek k rasti plač znašal po eno odstotno točko.
Inflacija bo letos dosegla 1,3 odstotka, v prihodnjem letu 1,6 odstotka in v letu 2023 1,7 odstotka. Pričakovana rast cen nafte bo poganjala predvsem rast cen energentov in hrane.
