Na Brdu pri Kranju se je včeraj s popoldansko tiskovno konferenco državnega sekretarja v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Gašperja Dovžana in evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča iz Slovenije končalo dvodnevno neformalno srečanje ministrov za evropske zadeve iz 27 članic Evropske unije (EU), ki se jim je pridružilo še šest kolegov iz držav Zahodnega Balkana, aspirantk za članstvo v EU. Srečanje je potekalo v okviru šestmesečnega predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Janša si želi, da Lenarčič toži
Toda srečanje je zasenčil besedni spor na daljavo med Lenarčičem in slovenskim premierom Janezom Janšo. Lenarčič je na tiskovni konferenci, izzvan z Janševim tvitom, dejal, da ostaja pri svoji jutranji "jasni" izjavi ob prihodu na Brdo. Ponovil je: "Ne želim sodelovati v komunikaciji na takšni ravni, zato se bom odziva vzdržal." No, Janša je Lenarčiča v čivku neposredno obtožil, da laže: "Komisar Janez Lenarčič laže. Pričakujemo, da bo sprožil postopek pred sodiščem, kjer je možno predložiti interne dokumente o postopkih odločanja znotraj Evropske komisije."
Pegasus in kršenje norm
Vladavina prava je sicer ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. Tudi o tem so razpravljali ministri za evropske zadeve na Brdu pri Kranju, še več pa o krepitvi odpornosti EU na krize, kot je sedanja pandemija covida-19 ali kibernetski napadi.
Dovžan je na tiskovni konferenci sicer povedal, da se posebej o tajnem sledenju in prisluškovanju politikom, aktivistom in novinarjem s pomočjo izraelskega vohunskega programa Pegasus, tudi na Madžarskem, niso posebej pogovarjali. "To so afere, ki nas spremljajo že nekaj časa. Je pa pomembno zagotoviti integriteto posameznikov. Naša skupna odgovornost je, da politične razprave ločimo od ostalih, pristojni organi pa naj raziščejo vse sume, ki kažejo na ogrožanje vladavine prava," je povedal Dovžan. Lenarčič je v odgovoru citiral šefico Evropske komisije Ursulo von der Leyen: "Če trditve o Pegasusu držijo, je to popolnoma nesprejemljivo. Če se potrdi kršenje norm, bo komisija ukrepala."
Sogovornika sta potrdila nujnost, da EU v času kriz deluje povezano in usklajeno, za kar je Lenarčič priznal, da v začetku pandemije lani še ni bilo tako: "Spomnimo se zapiranja mej." Dovžan je menil, da je povezano delovanje ob krizah "nujno za ohranitev enotnega trga in da štiri evropske svoboščine zavoljo kriz ne trpijo v prekomernem obsegu." Oba sta poudarila koordinacijo med članicami EU in evropskimi institucijami pa tudi z državami v neposrednem sosedstvu. Lenarčič je omenil izboljšanje evropske pripravljenosti na krize: "Komisija z državami članicami izdeluje več možnih scenarijev bodočih kriz, kot so pandemije, naravne nesreče in druge grožnje. Na podlagi verodostojnih scenarijev bomo oblikovali cilje odpornosti. To bo ena od prednostnih nalog tako slovenskega kot kasnejšega francoskega predsedstva."
Lenarčič je še dejal, da si odpornosti EU na krize ni mogoče predstavljati brez sodelovanja soseščine in sploh držav Zahodnega Balkana. Upal je, da bo do konca njegovega komisarskega mandata vseh šest držav iz te regije polnopravno sodelovalo v evropskem mehanizmu za civilno zaščito. V njem so za zdaj samo tri: Srbija, Severna Makedonija in Črna gora. Je pa opozoril, da to ne more nadomestiti postopka širitve EU na te države: "Iskreno upam, da bo slovenskemu predsedstvu pri tem uspelo narediti korake v pravo smer."
