(BORZNI KOMENTAR) Delta zvišuje cene in zavira rast

Gospodarsko okrevanje se na račun delta različice upočasnjuje bolj kot pričakovano, ob tem smo po vsem svetu priča zastojem v dobavnih verigah in nižjemu povpraševanju gospodinjstev, kakor smo pričakovali. Na kitajskem se je maloprodaja avgusta na račun epidemioloških skrbi v medletni primerjavi povišala za zgolj 2,5 odstotka, medtem ko je njena rast julija znašala še 8,5 odstotka. Če bodo negativni učinki koronavirusne različice delta še naprej vplivali na ekonomijo bodo centralni bankirji v jesensko-zimski sezoni verjetno imeli oteženo delo pri izbiri ukrepov glede denarne politike. Do zdaj smo se naučili, da se med valovi covida-19 potrošnja gospodinjstev preusmeri s storitev na blago. To posledično povzroča zastoje v globalnih dobavnih verigah. Ob morebitnih povišanih skrbeh prebivalstva glede jesenske in zimske epidemiološke situacije, lahko pričakujemo znižanje povpraševanja po storitvah in povišanje po blagu, kar bo ob aktualnih ozkih grlih pri globalni distribuciji blaga in ob stimulativnih denarnih politikah centralnih bankirjev lahko še naprej dražilo cene blaga.

Že do zdaj so se marže pri enem največjih ladjarjev na svetu, pri nemškemu podjetju Hapag-Lloyd, krepko povišale. Neto oziroma profitna marža se je pri tem ladjarju v letu 2020 povišala na 23 odstotkov z zgolj 3 odstotkov v 2019., v letošnjem drugem kvartalu pa je neto marža pri tem ladjarju porasla na že 32 odstotkov celotne prodaje. Za podjetje Hapag-Lloyd se za letos sicer pričakuje 51-odstotna rast prihodkov. Medtem ko se pri ladjarjih povišujejo marže, se bodo marže pri določenih industrijskih proizvajalcih oziroma artiklih zaradi višjih cen surovin in višanja plač začasno znižale, saj podjetja v vseh primerih ne bodo mogla povišanega stroška v celoti preložiti na kupca. Ameriško industrijsko podjetje 3M je za letošnje tretje četrtletje že napovedalo nižjo operativno maržo za od 50 do 100 bazičnih točk. Tako ne čudi, da sta Hapag-Lloyd in njegov francoski rival, podjetje CMA CGM, zamrznila še dodatno povečanje cen ladijskega transporta in s tem vsaj delno dala prednost dolgoročnim donosom. Nekatere spot cene so se namreč pri ladijskem prometu povišale tudi za šestkrat. Pandemija je ponovno izpostavila, da gre pri globalnih dobavnih verigah za ekosistem, ki je občutljiv na celo vrsto šokov, kakor tudi na naše odgovore na te šoke. Zato bodo centralni bankirji morali biti pri zaostrovanju denarnih politik pozorni tudi na to, kako bo povišanje cene dolga v času višje inflacije vplivalo na industrijo in na globalne dobavne verige.

Zaradi nizke lanskoletne osnove in močnega dviga cen številnih surovin in vmesnih proizvodov so se veleprodajne cene v Nemčiji v avgustu medletno zvišale za 12,3 odstotka, kar je najvišja stopnja po oktobru 1974, po prvi naftni krizi. Največ so se dražile rude, kovine in polizdelki (63,4 odstotka). Na mesečni ravni so se veleprodajne cene zvišale za 0,5 odstotka. Globalne težave z dobavnimi verigami bi lahko v bližnji prihodnosti še dodatno povečale inflacijo, vendar je povečanje inflacije, povezano s covidom, blizu vrhunca in lahko pričakujemo, da se bo inflacija leta 2022 znižala. Ob tem lahko pričakujemo, da bo zaradi nekritih inflacijskih pritiskov nivo inflacije v naslednjih nekaj letih bližje ciljnim ravnem inflacije centralnih bank. Ob tem ankete kažejo, da težave glede globalnih dobavnih verig zavirajo naložbe v evroobmočju. Če delta različica ne bo ustavila globalnega okrevanja, bi težave z dobavnimi verigami morale zbledeti do leta 2022 in naložbe podjetij bi morale znatno prispevati h gospodarski rasti letos in v prihodnje.

Na račun posledic zastojev pri dobavnih verigah, ki zvišujejo cene, zaradi višanja plač, kakor tudi zaradi vpliva delta različice na ravnanje ljudi Evropska centralna banka (ECB) pretekli teden ni spreminjala svoje denarne politike, vendar se je odločila, da bo upočasnila hitrost nakupov vrednostnih papirjev, ki jih opravlja skozi program PEPP. ECB pričakuje raven inflacije do leta 2023, ki je pod njenim ciljem, kar pomeni, da ECB verjetno ne bo dvigovala obrestnih mer vsaj do leta 2024. Ob tem pa lahko pričakujemo določeno mero nakupov vrednostnih papirjev tudi po izteku programa PEPP, in sicer skozi program APP.

Glede na to, da je avgustovski podatek z ameriškega trga dela krepko razočaral ter da je rast inflacije v ZDA avgusta ponovno pokazala znake ohlajanja, lahko pričakujemo, da Ameriška centralna banka (FED) naslednji teden nebo sprejela konkretnih sprememb glede svoje denarne politike. Skromnejše povečanje cen osnovnih življenjskih potrebščin v mesecu avgustu za 0,1 odstotka je znak, da je FED imel prav, da je dobršen del inflacije prehodne narave. Drži pa tudi, da je del inflacije na račun delta različice prestavljen v prihodnost. Cene v ZDA se vračajo na predpandemične ravni ali celo višje, s tem, da različica delta znižuje cene predvsem v določenih storitvenih dejavnostih.

V ZDA so avgusta dodali 235.000 novih delovnih mest, kar je bilo mnogo pod pričakovanj tržnih analitikov, ki so pričakovali, da bo ameriška ekonomija avgusta ustvarila oziroma zapolnila več kot 700.000 delovnih mest. Delta različica tako zavira povpraševanje tudi v ZDA. Ob tem pa je pretekli teden potekel tudi zvezni program pomoči brezposelnim, zaradi česar bo brez sredstev za preživljanje ostalo skoraj devet milijonov ljudi v ZDA. Že prej je potekla veljavnost moratoriju za deložacije.

Naslednji teden bomo zvedeli tudi več o stanju trga dela v evroobmočju. Stroški dela za evroobmočje, ki bodo objavljeni naslednji teden, nam bodo že bolj podrobno orisali sliko inflacije evra. V Veliki Britaniji so se plače povišale za 8,3 odstotka. Višje povišanje plač je sicer posledica oživitve gospodarstva in pomanjkanja delovne sile, kar se v Veliki Britaniji, na račun brexita, še toliko bolj pozna, saj je nižje kvalificirane delovne sile zdaj v Veliki Britaniji manj.

Revidirani podatki so pokazali, da se je ekonomija evroobmočja v drugem kvartalu z 2,2-odstotno rastjo v medčetrtletni primerjavi odrezala nekoliko bolje, kot je sprva bilo mišljeno. Potrošnja gospodinjstev je bila glavno gonilo rasti v drugem četrtletju, pri kateri je glede na raven prihrankov še veliko možnosti za nadaljnjo rast. Potrošnja gospodinjstev je kljub 3,7-odstotni rasti v drugem kvartalu še vedno za 6 odstotkov pod predpandemično ravnjo.