S poslabšanjem epidemioloških razmer in ponovno uvedbo omejitvenih ukrepov so se gospodarske razmere koncem leta 2020 v Sloveniji nekoliko zaostrile. Pogoji poslovanja se zaostrujejo tudi za slovenske banke, ki so kljub pandemiji covida-19 v prvih desetih mesecih preteklega leta poslovale z razmeroma visokim dobičkom. Kumulativni dobiček bank pred obdavčitvijo je tako v obdobju od januarja do oktobra 2020 znašal 454 milijonov evrov, kar je le 17 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju.
Kreditna aktivnost bank se je lani ob zapiranju gospodarstva pomembno zmanjšala, hkrati pa se nadaljuje trend povečevanja vlog nebančnega sektorja, zlasti gospodinjstev. Rast vlog nebančnega sektorja se je glede na zadnji podatek Banke Slovenije medletno povišala na 10,5 odstotka, pri gospodinjstvih na 10,2 odstotka in pri podjetjih na 13,3 odstotka. Letno nominalno povečanje vlog je doseglo 2,2 milijarde evrov. Konec oktobra so tako vloge gospodinjstev pri bankah presegale 22 milijard evrov (glavnino sestavljajo vpogledne vloge), vloge podjetij pa 8 milijard evrov, a slednje imajo večjo sezonsko dinamiko in se bodo v prihodnje predvidoma zmanjšale.
Ob obsežnem povečanju vlog nebančnega sektorja in upadu kreditiranja banke povečujejo najbolj likvidne oblike naložb, zlasti se povečujejo terjatve do Evropske centralne banke (ECB). Podatki Banke Slovenije namreč kažejo, da so imele slovenske banke konec oktobra na računih pri centralni banki in drugih poslovnih bankah za 8 milijard evrov gotovine. Del rezerv poslovnih bank pri ECB je sicer izvzet iz plačila negativnih obresti, bi pa imetje 8 milijard evrov pri ECB ob -0,5 odstotka depozitne obrestne mere za slovenske banke pomenilo letni strošek v višini 40 milijonov evrov.
Dobro alternativo nam v tem okolju pomenijo delnice in delniški skladi
Tako ne preseneča napoved največje slovenske banke, NLB, da z aprilom uvaja ležarine za visoka stanja na osebnih in varčevalnih računih, pri postopnih varčevanjih in depozitih. Te bodo obračunavali za povprečna mesečna stanja več kot 250.000 evrov, znašale pa bodo 0,04 odstotka mesečno. V okolju negativnih obrestnih mer so nekatere banke v tujini in Sloveniji negativno depozitno obrestno mero ECB že pred leti prenesle na podjetja, kot kaže, pa se temu ne bodo mogle izogniti tudi fizične osebe. Pričakujemo lahko, da se bo meja za ležarine postopno znižala na 100.000 evrov, pa tudi, da bodo podobne ukrepe začele uvajati še druge banke v Sloveniji.
Ocenjuje se, da bodo nekatere fizične osebe sprejele tudi negativne obrestne mere ali ležarine. Najverjetneje pa bo ob spremenjeni ponudbi bank del vpoglednih vlog prenesen na vezane vloge. Kratka analiza bančne ponudbe pokaže, da lahko varčevalci na primeru 13-mesečnega depozita v višini 10.000 evrov pričakujejo obrestno mero med 0,01 in 0,2 odstotka letno. Če k temu dodamo še drugi dve naložbeni kategoriji (instrumente denarnega trga ter obveznice), kjer so zahtevane donosnosti na zgodovinsko nizkih (negativnih ravneh), ugotovimo, da ni prav veliko možnosti za plemenitenje naših prihrankov. Dobro alternativo nam v tem okolju pomenijo delnice in delniški skladi, ki nam že brez potencialne kapitalske rasti (med 5 in 7 odstotki) na primeru razvitih trgov ponujajo dividendno donosnost med 1,5 in 3 odstotki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
