(BORZNI KOMENTAR) Šok na strani ponudbe

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Naši družbi grozi kriza na področju oskrbe.
Reuters

Covid-19 ostaja pomemben dejavnik v našem vsakdanu in ima še vedno vpliv na gospodarsko dogajanje po svetu, vendar postaja ta vpliv zaradi uspešnega cepljenja vse manjši. Trenutna cepiva, čeprav ne nudijo popolne zaščite, so dovolj učinkovita, da zmanjšujejo število hospitaliziranih in umrlih okuženih ljudi, kar omogoča, da se države, ki so s potekom cepljenja najdlje, izognejo dodatnim omejitvenim ukrepom, ki smo jih bili vajeni v preteklih četrtletjih. To drži za skoraj ves razviti svet. Nove različice virusa seveda predstavljajo največje tveganje za širjenje pandemije, še posebej, če bi se cepiva izkazala za manj učinkovita - kot denimo pri različici delta. Trenutno je več kot 46 odstotkov svetovnega prebivalstva cepljenega (dobili so vsaj en odmerek cepiva), vendar ostajajo velike razlike med posameznimi državami, zlasti med razvitimi in razvijajočimi se državami. Kljub temu poteka cepljenje zelo hitro. V Indiji se denimo dnevno cepi 7,5 milijona ljudi. Manjše število novookuženih in višja raven precepljenosti omogočata, da se omejitve z namenom omejevanja širjenja virusa zmanjšujejo.

Rene Redžič

Hitro širjenje različice delta med državami, ki imajo majhen delež cepljenega prebivalstva oziroma imajo majhno toleranco do novih izbruhov okužb, je privedlo do zaprtja proizvodnih centrov in transportnih središč, zlasti v vzhodni Aziji. Takšna zaprtja imajo ogromen vpliv na strani ponudbe izdelkov tudi v razvitih državah, ki so medtem zmanjšale svoje omejitve. Ta dinamika je povzročila predvsem šok na strani ponudbe in ni videti, da bi se ta neskladja hitro razrešila.

Medtem ko se Evropa sooča z energetsko krizo kot posledico nadpovprečne gospodarske rasti, neugodnih vremenskih razmer in politično povzročenih motenj oskrbe, se močno dražijo tudi pogonska goriva, kar vpliva na moteno oskrbo v logistični verigi. V tej luči razumemo tudi poziv državi Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) v Sloveniji, kjer opozarjajo na krizo v sektorju cestnega prometa in krizo, ki se lahko pripeti naši družbi na področju oskrbe.

Da pokrijejo vse višje stroške energentov, bi morali prevozniki cene dvigniti vsaj za 10 do 15 odstotkov, v OZS pa pričakujejo tudi višje stroške dela, zlasti zaradi pomanjkanja primerne delovne sile. V Sloveniji tako po njihovi oceni primanjkuje do 2000 voznikov. Glede na to, da je bazen voznikov iz nekdanjih jugoslovanskih republik izčrpan, se lahko zgodi, da bo naša oskrbovalna veriga odvisna od zaposlovanja delovne sile iz tretjih držav, ki je pripravljena opravljati poklicna dela. Tako ne bo nič neobičajnega, če nam bodo gorivo, zdravila, živila in druge osnovne potrebščine dostavljali denimo Filipinci in Indonezijci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta