Andreja Kutin
Nestrpnost, stres, nerazumevanje ali preprosto nerazumnost, ko gre za odločno odklanjanje nošenja maske tudi med obiskom ambulante. Iz zdravstvenih domov in bolnišnic poročajo o vse več nestrpnih reakcijah bolnikov in najpogostejša tarča so zdravstveni delavci. A težava je večplastna, obstajajo tudi ljudje, ki v trenutni situaciji kljub resnemu stanju zdravnika ne obiščejo.
"Prihaja do različnih oblik nasilja, najpogostejše je verbalno, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo," pravi Aleksander Jus, pomočnik direktorja mariborskega zdravstvenega doma. Redno se triažne sestre ukvarjajo tudi s prepričevanjem, da je maska, če želi kdo vstopiti v zdravstveno ustanovo, obvezna, prav tako merjenje temperature. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca so se tako odločili pred vhod iz Vošnjakove ulice namestiti varnostno kamero. Najpogosteje gre za starše otrok in mladostnikov, "ljudje preprosto ne razumejo, da z zaščitnimi ukrepi ščitijo sebe in zdravstveno osebje, ki jim pomaga", pravi Jus.
Veliko jeze, a boljši dostop
Nataša Maguša Lorber, namestnica predstojnice ambulant družinske medicine, se strinja: "Nestrpnosti in jeze je veliko. A ko ljudje pridejo do ambulante, so zadovoljni, manj je čakanja, ljudi, ki potrebujejo obravnavo, lahko naročimo čez dan ali dva in ne čakajo po teden ali več zaradi gneče kot prej. Največ negodovanja pride do nas po elektronski pošti, a običajno ugotovimo, da je šlo za šum v komunikaciji, za razne nesporazume, denimo vztrajne klice izven delovnega časa ambulante, velikokrat pa tudi za izsiljevanje - da kdo želi izsiliti storitev, do katere ni upravičen." Sicer pa v zdravstvenem domu ocenjujejo, da se je dostopnost izboljšala z večjo uporabo telefonske številke klicne točke. "Ljudje so z obravnavami zadovoljni, trajajo nekoliko dlje, tudi čas telefonskih obravnav se je podaljšal, namesto dveh minut trajajo pogovori včasih tudi 20 minut. Ljudje potrebujejo tudi pogovor," ocenjuje zdravnica.
"Ljudi, ki potrebujejo obravnavo, lahko naročimo čez dan ali dva in ne čakajo po teden ali več kot prej"
V UKC Maribor je Renata Mlakar, strokovna vodja zdravstvene nege urgentnega centra, ob kadrovski stiski, ki urgenco pesti sicer že dalj časa, tokrat pa je še večja kot ob prvem valu, saj normalno delujejo tudi drugi oddelki, nedavno opozorila še na odnos bolnikov do zdravstvenega osebja: "Ker prej niso bili deležni obravnave pri osebnem zdravniku, ki ga niso mogli priklicati po telefonu, se jeza stopnjuje pri nas. Včasih jeza eskalira v pravo nasilje, tudi v grožnje medicinskim sestram, predvsem na triaži."
Preteča grožnja revščine
Takšna vedenja so tudi ali predvsem posledica stresa, pa pravi dr. Sana Čoderl Dobnik, predsednica zbornice kliničnih psihologov. "Ljudje so od številnih in dolgotrajnih prilagoditev utrujeni, stisk je vedno več, kar se odraža tudi v agresivnem vedenju," pravi klinična psihologinja, ki jo skrbi nedostopnost psihološke pomoči. Ta je bila že prej slaba, čakalne vrste so bile izjemno dolge, sedaj je epidemija zadeve še poslabšala. "Epidemija je razkrila težave, ki so obstajale že prej," poudari. Strokovnjaki opažajo, da največ stisk povzroči grožnja izgube finančne varnosti in s tem grožnja revščine, ki je zelo veliko tveganje za duševno zdravje. "Skrbijo tudi tisti, ki ne iščejo pomoči, zato je treba poudariti, da urgentne psihiatrične službe delujejo nemoteno," pravi psihologinja.
Na to, da dolgotrajna epidemija pušča dolgotrajne posledice pri duševnem zdravju ljudi, opozarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Stiske so vse večje, odziv v 130 državah, kjer so izvedli obširno raziskavo, kaže, da več kot 60 odstotkov držav poroča o motnjah v storitvah duševnega zdravja za ranljive ljudi, vključno z otroki in mladostniki (72 odstotkov), starejšimi odraslimi (70 odstotkov) in ženskami, ki potrebujejo predporodne ali postnatalne storitve (61 odstotkov).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
