Dolgotrajna oskrba: Spremembe bodo začele veljati šele leta 2023, a kaj to pomeni?

Zakon o dolgotrajni oskrbi je sprejet, navkljub številnim pomislekom in kritikam, ne le opozicijskih poslancev, ampak tudi stroke in organizacij, ki se že danes ukvarjajo s skrbjo za starejše. Čeprav se bere zelo spodbudno, do česa vse naj bi bili upravičeni posamezniki, ostaja veliko neznank, kako bo v praksi. Ne le zaradi nedorečenega financiranja, dodatnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga dobili najkasneje do 1. julija 2025, ampak tudi zaradi številnih podzakonskih aktov, ki bodo naknadno določili obseg pravic, kakovost, normative in standarde, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

V domovih spremembe leta 2023

"Skrbi nas, kdo in kdaj bo začel s trdim delom in bo v pogovorih s stroko, izvajalci in uporabniki pripravil vse potrebne podzakonske akte - pravilnike, ki naj bi šele prinesli konkretne rešitve in pogoje izvajanja dolgotrajne oskrbe. Vsebin tako pomembnega sistemskega zakona, ki jih za zdaj ne poznamo, zaenkrat ne moremo predvideti," dodaja. Z novim letom se ne bo še nič spremenilo. Šele 1. januarja 2023 lahko na spremembe računajo tisti, ki so v institucionalnem varstvu, torej tudi v domovih za starejše. Po novem naj bi imeli tri vrste domov - bivalne enote, oskrbne in negovalne domove.

Kaj se bo torej spremenilo za tiste v domovih za starejše? "Zakon v sprejeti obliki uporabnikom še ne zagotavlja v celoti boljših in dostopnejših storitev. Veseli nas, da smo v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dosegli, da so bile upoštevane nekatere naše ključne pripombe. S sprejetimi amandmaji smo zagotovili, da bodo domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle še naprej lahko skrbeli tudi za stanovalce, ki potrebujejo zavodske storitve, a obenem niso upravičenci do dolgotrajne oskrbe. To pomeni, da bodo lahko trenutni stanovalci v oskrbi 1, ki ne bodo upravičenci do dolgotrajne oskrbe, ostali v domovih. Prav tako smo uspeli ohraniti pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev za tako imenovani hotelski del. Poslanci so prisluhnili našim predlogom glede zahtevane stopnje znanja jezika pri zaposlovanju delavcev iz drugih držav, kar bo pripomoglo k reševanju kadrovske krize v domovih," poudarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.

In dodaja: "V enem letu bo treba pripraviti, uskladiti in sprejeti podrobnejši nabor storitev dolgotrajne oskrbe, podrobnejše minimalne prostorske, tehnične in varnostne pogoje ter standarde za opravljanje dolgotrajne oskrbe, ocenjevalno metodologijo o oceni upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe, kadrovske normative, ceno standardne nastanitve, prehrane pri izvajalcu in tako naprej."

Oskrba na domu leta 2024

Skupnost še predlaga, da se besedilo zakona v enoletnem obdobju priprav na izvajanje preizkusi v praksi in tako poišče morebitne preostale pomanjkljivosti, pri čemer so pripravljeni aktivno sodelovati s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami. Šele 1. julija 2024 bodo stopile v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do oskrbovalca družinskega člana in pravica do denarnega prejemka. Te pravice se izključujejo. Upravičenec do dolgotrajne oskrbe bo lahko uporabil samo eno od njih. Po novem bo sistemsko določeno, kdo je deležen katerih storitev. Z vidika uporabnika pa je verjetno pomembno, da novi zakon prinaša večje javno sofinanciranje stroškov. Tako bi bile nižje položnice za stanovalce domov, ki naj bi po novem plačevali le namestitev, stroške socialne in zdravstvene oskrbe pa javna blagajna. Koliko bo treba plačati za tako imenovano hotelsko namestitev, še ni znano, saj je to odvisno od pravilnika o standardni namestitvi, ki še ni napisan.

Za tiste zavarovance, ki jim ne bo mogoče zagotoviti storitev dolgotrajne oskrbe na domu ali v instituciji znotraj javne mreže, bodo na voljo zasebne storitve. Prejeli bodo določeno vsoto denarja, s katero bodo lahko plačali pomoč, ki jo potrebujejo, pri zasebnih izvajalcih dolgotrajne oskrbe. "Gre za področje, kjer je zelo velika možnost ponovne privatizacije storitev, zaslužkarstva s starejšimi in ustanavljanja privatnih zavodov z velikimi dobički," svari Biserka Marolt Meden. In doda: "Naš predlog, da se med pogoji za izvajanje dolgotrajne oskrbe zapiše, da mora to biti nepridobitna dejavnost, ni bil sprejet."

Denarni prejemek in e-oskrba

In koliko denarja bi dobili zavarovanci? Če bi se upravičenec odločil za denarni prejemek, bi v prvi kategoriji dobil 89 evrov na mesec, v drugi 179, v tretji 268, v četrti 357 in v peti 491 evrov. Ob tem bi mu pripadali pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe v višini 150 evrov na leto ter pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Do kolikšnega obsega storitev bo posameznik upravičen, bodo ocenjevali koordinatorji dolgotrajne oskrbe. To bodo strokovni delavci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Izdelali bodo načrt priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe.

Kdo pa bo odločal oziroma izbiral obliko oskrbe? Bo to uporabnik? Jasnega odgovora na to vprašanje še ni. V zakonu piše le, da bo ZZZS odločil, katere storitve potrebuje posameznik, ni pa navedeno, kje in na kakšen način bo te storitve dobil. "Skoraj gotovo bo pravica do izbire omejena zaradi pomanjkanja izvajalcev, ker v Sloveniji ni dovolj domov za starejše in izvajalcev oskrbe na domu," je prepričana Marolt Medenova.

In kako novi zakon ocenjujejo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS)? "Odločevalci so našim zahtevam sledili vsaj v minimalnem obsegu. S pomočjo poslanske skupine Desus smo uspeli, da so naši prostovoljci, ki jih je 3500, vključeni, s čimer bo tudi v praksi zaživela e- oskrba. Sicer pa je zakon še vedno slab, vsebinsko in pravno nedorečen ter posledično težko izvedljiv. V začetku izvajanja pomeni le tehnično prevedbo stanovalcev DSO v novih pet kategorij oskrbe in spremembo družinskih pomočnikov v družinske oskrbovalce. Dodatna oskrba na domu in denarni prejemki pa bodo mogoči šele v drugi polovici leta 2024, če bodo poleg proračunskih zagotovljeni finančni viri z uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za kar naj bi bil sprejet poseben zakon, ni pa zagotovila, da bo res tako," odgovarjajo.