Domovi za starejše: Veliko prošenj tudi "na rezervo"

Starejši o namestitvi v dom dolgo razmišljajo in mnogi izpolnijo vlogo za sprejem, preden se nameravajo v dom dejansko preseliti - "za vsak primer", "za rezervo". A za odhod v dom se večinoma odločijo šele, ko jih v to "prisilijo" zdravstvene težave ali socialni razlogi. Tudi ti prosilci so uvrščeni na čakalni seznam, a njihova vloga "miruje" - včasih celo več let.

Različno za različne potrebe

Čakalne dobe so odvisne od potreb stanovalca - ali potrebuje zdravstveno nego in kakšna je ta nega ter ali se seli v dom zaradi socialnih razlogov - in možnosti, ki so na voljo. Direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič pravi, da lahko tistega, ki ne potrebuje zelo zahtevne stopnje oskrbe in je pripravljen sprejeti namestitev v večposteljni sobi, običajno sprejmejo v mesecu ali dveh, če pa prosilec želi izključno namestitev v enoposteljni sobi, običajno čaka eno leto ali še celo dalj časa. Za sprejem na negovalni oddelek, kjer živijo stanovalci, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, se čaka najmanj tri mesece, na varovani oddelek, ki je namenjen stanovalcem z demenco, pa do enega leta, prednost pri sprejemu pa imajo osebe, ki potrebujejo 24-urni nadzor in za katere sodišče izda sklep za sprejem. Vse vloge za sprejem obravnava domska komisija, ki tedensko pregleda vloge in jih uvrsti na seznam čakajočih; ob tem že kar na začetku ločijo aktualne vloge od tistih, ki jih vložijo kandidati "na rezervo".

Manj sprejemov zaradi obnove

V Domu starejših občanov Tezno imajo ta čas še bistveno manj sprejemov kot običajno, saj prenavljajo prvo etažo: večposteljne sobe preurejajo v dvoposteljne in urejajo prostore tako, da bodo lahko tudi tukaj vzpostavili koncept gospodinjskih skupin, kot ga že imajo v drugih etažah. Obnova bo končana do božiča. Kako pa je pri njih na splošno s čakalnimi dobami? "Najdlje se čaka na enoposteljne sobe - po njih je zelo veliko povpraševanje - in sicer dve do tri leta. 'Zunanji' prosilci težko pridejo do njih, saj vanje najprej preselimo naše stanovalce, ki si tega želijo. Za namestitev v dvoposteljne sobe se čaka šest do sedem mesecev (bolj dolgo čakajo gospodje, ki jih je v domu 27 odstotkov), podobno velja tudi za tiste, ki potrebujejo celotno oskrbo," pravi direktorica doma Tezno Jasna Cajnko.

Vsako leto več vlog

Tudi v Domu Lenart je največji interes za enoposteljne sobe; najdlje se čaka na enoposteljno sobo z balkonom. Enoposteljnih sob imajo 57, zanje se čaka do devet mesecev. Na dvoposteljno sobo se čaka do pol leta - odvisno od oddelka.
"Zdaj imamo na čakalnem seznamu 180 do 190 ljudi, pred petimi leti smo jih imeli 20," vedno težjo situacijo, v katerih so slovenski domovi za starejše, ponazarja direktor doma Zlatko Gričnik. Zgovoren je tudi podatek, da so letos v prvih devetih mesecih prejeli toliko vlog za sprejem kot lani celo leto. "Sicer gre pri teh čakalnih dobah le za ocene, situacije v domu ni mogoče zares napovedati. Enkrat se nam je denimo v enem tednu sprostilo kar pet mest, ker so stanovalci umrli oziroma so se preselili v dom v Maribor, spet drugič pa še bistveno dalj časa kot običajno ni bilo nobene spremembe. Dogaja se tudi, da si kdo želi enoposteljno sobo - in ker ni prosta, se vseli v dvoposteljno, pa se nato tako ujame s sostanovalcem, da si več ne želi preselitve," razlaga Gričnik. V Lenartu se veselijo tudi nove enote svojega doma, ki nastaja v bivšem Črnem lesu in bo namenjena osebam z demenco. Predvidoma bo začela delovati konec leta; v njem bo nastanjenih 70 oseb.