"Pri pričakovanju, kaj naj bi uresničili in storili, moraš biti posebej pri politikih skromen in uvideven. Nikoli ne držijo svoje besede v celoti, vedno imajo dovolj tehtnih in pogosto pritlehnih izgovorov, da se nekaj da, in veliko razlogov, zakaj je nekaj nujno in tako dalje.
Politiki opravljajo svoj poklic, kot da bi z razbitim vrčem hodili po vodo. Treba jih je razumeti, treba jih je vztrajno nadlegovati kakor kmečke neveste, ki vedo, za kaj gre, pa …, opominjati kakor otroke, da naj se učijo in delajo domače naloge, da naj vendar ne cmokajo in sesljajo pri kosilu in tako dalje. Kaj pričakujemo v Društvu slovenskih pisateljev? Transparentnost je neumna in zlorabljena beseda, zato pričakujemo samo, da bodo po zakonih in pogodbah izvrševali svojo domačo nalogo. Skrbi pa nas lahko, da si bodo novi ali stari ali novi stari izmišljali in premišljali, prestrukturirali (!), prenavljali in tako dalje.
Za nas so pomembni: delovanje Javne agencije za knjigo, upoštevanje avtorskih pravic, cena dela pisateljev in pesnic (oba spola za obe zvrsti!), predstavitev slovenske literature v tujini in prodaja avtorskih pravic na sejmih (še kar oblačno in mrzlo ter megleno), vprašanje, kako rešiti delež v Mladinski knjigi, in skrb za javno zdravje in dobro kondicijo ustvarjalnih ljudi v družbi, no, v medijih. Kdor bo na oblasti, mu ne bo lahko, če ne bo priden in ne bo ubogal kapitala. To pa vemo. Če ne bodo vsega naredili, kot je treba, bomo pisali Božičku in dedku Mrazu."
