Za resolucijo je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je vzdržalo.
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. Zanjo je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu - socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.
V EPP so si po neuradnih navedbah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda tokratnega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena. Toda Evropski parlament je kljub temu z resolucijo izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi. V njej je tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja. Resolucija vključuje tudi izraz zaskrbljenosti nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.
Poleg tega je pozdravil imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev. Zabeležil je tudi obnovitev državnega financiranja STA in izpostavil pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozval vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije. Toda resolucija vsebuje poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.
V osemnajstih točkah resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev ter izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19.
