"Smo majhni, a smo stopnička k zmagi velikih!" so s transparentom opozarjali stavkajoči pred kirurško stolpnico UKC Maribor. Najprej jih je nagovorila Darja Pernek, vodja tamkajšnjega sindikata, ki spada pod okrilje Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, ta je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Izpostavila je, da "nas vlada ločuje na prvorazredne in drugorazredne državljane" ter povedala, da se počutijo izigrane, saj kljub jesenskemu povišanju nekaterih plačnih razredov prihaja do novih nesorazmerij, kar pa se kaže v razočaranju in nezadovoljstvu. "Tega si v teh težkih covid časih nismo zaslužili," je še dejala in spomnila na pogosto izgorelost in dolgotrajne bolniške v njihovih vrstah. "Ne rabimo preletov letal, ampak ustrezno plačilo in pogoje dela!" je sklenila ob glasnem odobravanju množice.
Tudi predsednik sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Aleksander Jus iz Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je v svojem nagovoru med drugim opozoril, da na pogajanjih z vlado večinoma "mlatimo prazno slamo" in da se počutijo izigrane. Dejal je, da se vlada "pogaja s figo v žepu. Mi se pogajamo za to, kar nam pripada! Če delamo dostojanstveno, si zaslužimo tudi tako plačilo. Ob tem da breme covida leži na nas tukaj," je dejal in s tem požel bučen aplavz množice, ki se je za eno uro zbrala pred mariborsko bolnišnico. "Le s prekinitvijo dela lahko očitno kaj dosežemo," je sklenil.
Stavkajoče v Domu Danice Vogrinec podprli mladi
Stavkali so tudi v Domu Danice Vogrinec, kjer je delo sicer potekalo po nedeljskem delovniku. Stavkajoče zaposlene so podprli tudi dijaki in študentje iz različnih šol ter člani Centra za družbeno raziskovanje (Cedra). Na transparentih je bilo moč prebrati: "Proti privatizaciji zdravstvenega in skrbstvenega sektorja," "Le skupaj nam lahko uspe", "Dijaki podpiramo stavko delavk in delavcev", "Več javnih domov" in "Za naše dedke in babice". Eden od dijakov, Jakob Sever Klasinc, je povedal, da delavke in delavci v domovih starejših občanov zaradi narave dela težko stavkajo, zato so jim s prihodom izrazili solidarnostno podporo. Prepričan je, da je medgeneracijsko sodelovanje izjemnega pomena, predvsem zaradi gradnje solidarnosti.
Kot je poudarila članica Cedre Tina Podbevšek, potrebujemo odločne rešitve, ki bodo izboljšale slabo stanje v dolgotrajni oskrbi. Podpirajo višje plače delavk in delavcev (še posebej tistih, ki opravljajo zelo zahtevna dela za manj kot mimalno plačo), zahteve za sprejem posodobljenih standardov in normativov, močno pa nasprotujejo postopni privatizaciji sektorja dolgotrajne oskrbe. "Kvaliteten in dostopen javni sistem dolgotrajne oskrbe si moramo izboriti sami - povezani svojci, starostniki, delavke in delavci skupaj z lokalno skupnostjo. Združeni v enotno fronto nam bo uspelo!" je sklenila članica Cedre. Zaposleni so bili podpore mladih veseli, njihovo prisotnost so nagradili z aplavzom in besedami zahvale. "Nad podporo smo bili zelo pozitivno presenečeni, saj gre za lep primer medgeneracijskega povezovanja. Prihajajo nove generacije, ki čutijo potrebo, da pomagajo starejšim," je dejala pomočnica direktorja za pravne zadeve Maja Kovačič. Predsednica domskega sindikata Nada Grosek je ob tem izpostavila, da so dijaki in študentje zaposlenim tudi v času covida ogromno pomagali, za kar se jim iskreno zahvaljuje.
Celje: "Na covid oddelku nimaš kaj stavkati"
"Danes delam popoldan na covid oddelku. Jasno, tam nimaš kaj stavkati, zato si s samo stavko nisem belila glave in s tem, ali se ji pridružujem, podpisujem ali ne," opisuje dolgoletna medicinska sestra v celjski bolnišnici. "Morda kakšen zdravnik še lahko stavka, pač naredi vizito in potem stavka, medicinske sestre si tega ne moremo privoščiti. Me moramo biti ves čas na oddelku," dodaja.
A čeprav ne bo stavkala, jo seveda jezijo krivice, ki se dogajajo predvsem medicinskim sestram. Že dlje časa. "Največ škode se je naredilo, ko naenkrat zgolj srednje medicinske sestre s tudi s 30-letnimi izkušnjami niso bile več nič vredne, češ da nimajo kompetenc, pa starejši zdravniki priznavajo, da so se kot mladi zdravniki veliko naučili prav od sester, ki so imele ogromno izkušenj. A to so storile gospe v Ljubljani," dodaja.
Po novem razrezu bi se nekaterim medicinskim sestram plače dvignile zgolj za en plačilni razred, nekateri pa bi, kot ocenjuje, neupravičeno dobili preveč. "V prvi vrsti se je šlo, da bi tiste medicinske sestre, ki res delajo skoraj vse vikende in izmene, dobile več, kar si tudi zaslužijo. Dejansko so se pa ti razredi 'potalali' kar povsod. Stvari so pri nas res narobe zastavljene. Pogovarjamo se o napačnih stvareh," še pravi sogovornica. "Sploh pa ni edina težava le plača. Nas so popolnoma razvrednotili. Čez noč te lahko razporedijo na katerikoli oddelek, kjer še nisi delal, pa prevzemaš popolno odgovornost za svoje delo. In v primeru mladih sester to pomeni, da odgovornost prevzemajo za 800 evrov plače."
Ob tem opozarja, da bi se predolge čakalne vrste dale rešiti z zelo preprosto enačbo. "Zdravnikom, ki delajo v javnem sektorju, bi morali prepovedati, da delajo še v zasebnih ambulantah. Tako se zgodi, da imajo v bolnišnici ambulanto razpisano enkrat mesečno, pri zasebnikih pa delajo vsak teden."
V celjski bolnišnici sicer zdravniki in sestre danes stavkajo na delovnem mestu, saj zaradi namigov, da naj bi bolnišnico obiskali inšpektorji, niso organizirali stavkovnih zborov delavcev. Še vedno namreč veljajo ukrepi za preprečevanje širjenja covida, ki omejujejo zbiranja ljudi. Sicer pa večine specialističnih pregledov danes v Celju tako ali tako niso odpovedali.
Ptuj: Odpadlo nekaj operacij, pomoč na domu poteka
Daleč od tega, da ne bi delali, pa na vprašanje, kako poteka stavkovni dan v ptujski bolnišnici, odgovarja Anica Užmah, direktorica Bolnišnice Ptuj in dodaja, da so nenujne operacije in druge nenujne obravnave sicer odpovedali in o tem svoje paciente tudi obvestili. "Danes bo odpadlo štiri ali pet nenujnih operacij. Stavko podpiramo, res pa danes ne dela fizioterapija, stavkajo tudi sestre na intenzivnem oddelku, a prav vse nujne primere bomo obravnavali. Nemoteno poteka tudi obravnava mladoletnih in starejših od 65 let."
Skoraj kot v običajnih dneh poteka tudi delo v ptujskem zdravstvenem domu, kjer stavke ne občutijo starejši in mlajši pacienti, pa tisti s kroničnimi obolenji, nosečnice. "Stavko podpiramo, vendar delo z ljudmi zahteva našo odgovorno ravnanje in zato tudi nikogar, ki bo potreboval našo pomoč, ne bomo pustili čakati," je jasna Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
Pacienti stavke, kot so povedali, ne zaznajo. "V ponedeljek sem bila v laboratoriju, danes sem naročena na pregled pri mojem zdravniku in nihče ni rekel, da pregleda ne bom mogla opraviti. Odkrito povedano, niti ne vem, da je stavka," je povedala Bezgada Taletović.
"Delamo z ljudmi in ne gre, da bi jim ne prisluhnili. In čeprav stavko podpiramo, danes normalno poteka tudi pomoč na domu," dodaja Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje. Stavko podpirajo tudi v ptujskem domu upokojencev, kjer pa delo poteka normalno, saj ne gre, da bi svojim stanovalcem odrekli vsakodnevno oskrbo. "Za naše ljudi je treba poskrbeti, pa če stavkamo ali ne," dodaja Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Koroška: Stanovalci niso nič krivi ali dolžni
V Zdravstvenem domu Slovenj Gradec so stavko omejili na eno uro, nenujno delo so namreč zaustavili samo med 9. in 10. uro, sicer pa zaposleni delo opravljajo kot običajno. "Stavko vsekakor podpiramo, ampak zaradi obilice dela in zaradi neodložljivih obveznosti ta ne more potekati ves dan. Pacienti bodo tako, z izjemno ene ure, obravnavani kot običajno, vsi, ki so danes naročeni, bodo prišli na vrsto," pravi glavna medicinska sestra Anita Smagej. V Slovenj Gradcu zaradi stavke, ki se zdi bolj opozorilna, med pacienti ni zaznati slabe volje. Nekaj zmede je bilo le med 9. in 10. uro, ko so tudi telefoni zvonili v prazno, sicer pa delo poteka kot običajno. Smagejeva pove, da poleg višjih plač želijo ureditve standardov in normativov, za kar se trudijo že vrsto let. "Varna in kakovostna zdravstvena nega sta pravici pacientov in odvisni od kadra, ki ga trenutno zelo primanjkuje. Še vedno smo zelo obremenjeni, število koronavirusnih okužb je še vedno visoko, vsi pozitivni se najprej obrnejo na osebnega zdravnika, telefoni zvonijo neprekinjeno, na dan imamo v ambulanti družinske medicine tudi po 150 obravnav," še pove Smagejeva in doda, da stavke niso občutile niti covidne storitve, za katere smatrajo, da so v času epidemije nujne.
Za zelo blago obliko stavke so se odločili tudi v prevaljskem domu starostnikov, kjer trenutno živi 173 starostnikov. "Nič posebnega, stanovalci imajo vso oskrbo, ki jim jo nudimo tudi sicer. Oni pač niso krivi, da so razmere takšne, kot so. V znak protesta so se se punce odločile, da ne bodo izvajale kopanja, vso ostalo poteka normalno. Še enkrat poudarjam, da stanovalci niso nič krivi ali dolžni," pravi direktorica Stanka Vauh, ki stavko odločno podpira. "Kadrovski normativi so zastareli in ne izpolnjujejo pogojev ter zahtev, ki jih starostniki potrebujejo. Sprejeti so bili pred mnogimi leti, ko so v domove hodili zdravi starostniki, ki so potrebovali predvsem družbo in druženje. Danes potrebujejo več nege ter zdravstvene oskrbe, kadra pa je premalo." S številkami, koliko zaposlenih bi potrebovali, da zadostijo potrebam, direktorica ne razpolaga, saj pravi, da bi jo samo glava bolela. "Dejstvo je, da so se starostniki spremenili in mi, ki smo že toliko časa zraven, to hitro opazimo."
Ljubljana: "Vsak, ki dela, si zasluži minimalno plačo!"
Stavkajoči v UKC Ljubljana so se zbrali pred največjo bolnišnico v državi in tako z govori kot transparenti "Mi vsi smo zdravstvo!" in "Pozabljeni zaposleni, pozabljeni starejši!" opozorili na nezavdiljiv položaj, v katerem so se znašli zaposleni v zdravstvu in socilanem varstvu. Še posebej tisti z najnižjimi plačami.
"Ta mesec sem dobila 540 evrov, država je morala doplačati 196 evrov do minimalne plače. Vsak, ki dela, si zasluži minimalno plačo," je dejala Mojca, ki je spregovorila v imenu strežnic v UKC Ljubljana. Iztok Moder, predstavnik Sindikata KC Ljubljana pa je dejal, da interes zaposlenih niso le višje plače. "Zahtevamo tudi sprejetje standardov in normativov. Ne bomo ostali edini, ki nimamo določeno, koliko je preveč dela." Bistvo vsega, je dodal, je, da se ohranijo plačna razmerja med člani zdravstvenih timov.
Podporo stavkajočim v zdravstvu in socialnem varstvu izrazili tudi v drugih sindikatih, v Fidesu poudarjajo, da zdravniki ne stavkajo
Stavkajoče delavke in delavce v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so danes podprli v konfederaciji sindikatov javnega sektorja, zvezi svobodnih sindikatov in sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. V zdravniškem sindikatu Fides pa so danes ponovno poudarili, da zdravniki in zobozdravniki danes ne stavkajo.
Po oceni Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije gre odgovornost za stavko v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v celoti pripisati vladi, "ki je ponovno pokazala mačehovski odnos do zaposlenih v obeh dejavnostih", saj da na torkovih pogajanjih ni niti minimalno prisluhniti sindikalnemu približevalnemu predlogu. Od vlade pričakujejo resna pogajanja, uresničitev podpisanih in veljavnih dogovorov ter izpolnitev stavkovnih zahtev.
"Kakovost opravljenih storitev je odvisna predvsem od zaposlenih - vseh zaposlenih. Ti pa morajo biti za svoje pošteno delo ustrezno plačani, imeti morajo zdrave in primerne delovne pogoje, določeni jim morajo biti strokovno utemeljeni normativi in standardi ter omogočen stimulativen karierni razvoj," so zapisali.
Današnja stavka je le še ena od posledic nepremišljenih potez vlade
Polno podporo in solidarnost zaposlenim in stavki v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva je v sporočilu za javnost izrazila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot so opomnili, že dlje časa opozarjajo na neenako obravnavo in neprimerno zapostavljanje določenih skupin zaposlenih. Današnja stavka je po njihovi oceni tako le še ena od posledic nepremišljenih potez vlade.
Politiko ob tem pozivajo, "da preneha z neenakopravno obravnavo delavk in delavcev, naj se vrne za mizo socialnega dialoga in uresniči zahteve skupine zaposlenih, ki pokonci držijo naš zdravstveni in socialnovarstveni sistem".
Prav tako Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) v celoti podpira stavkovne zahteve ter stavkajočim delavcem izreka popolno podporo in solidarnost v njihovem boju za boljše vrednotenje delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, za boljše pogoje dela ter za sprejem dolgo zahtevanih standardov in normativov.
V stavki sodelujejo tudi člani Sviz, ki so organizirani v štirih socialnovarstvenih zavodih, in sicer v centrih za usposabljanje Draga Ig, Radovljica, Črna na Koroškem in Dornava. Ob tem v Svizu kot nujno izpostavljajo čimprejšnje zvišanje plač pedagoškega osebja: skupinskih habilitatorjev, logopedov, delovnih terapevtov, fizioterapevtov, tehnologov in delovnih inštruktorjev v varstveno delovnih centrih.
V Fidesu poudarjajo, da zdravniki ne stavkajo
Skupaj z drugimi sindikati Sviz zahteva zvišanje plač zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih iz skupine J, za strokovne sodelavce, finančno-računovodske delavce, pisarniške referente, finančnike, ekonome, kadrovike, vzdrževalce, zaposlene v kuhinjah in pralnicah, za gospodinje oskrbovalke, za voznike oseb s posebnimi potrebami in vse druge, ki se jim v prvem krogu pogajanj niso zvišale plače.
Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) pa so ponovno sporočili, da zdravniki in zobozdravniki danes ne stavkajo. Kot so zapisali, imajo zdravniki kot odgovorni nosilci javnega zdravstvenega sistema etične zadržke do zaostrovanja sindikalnih aktivnosti v nezavidljivi epidemiološki situaciji, ki je ne nameravajo izrabljati za uveljavljanje lastnih interesov.
Ob tem so izpostavili, da javno objavljeni podatki ministrstva za javno upravo izkazujejo, "da so se od leta 2016 medicinskim sestram, ki danes stavkajo, plače skupno povišale za 25 odstotkov več kot zdravnikom". Ob tem so z ogorčenjem tudi po začasnem zadržanju dviga plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike v medijih "spremljali utemeljitve stavkovnih zahtev z dvigom zdravniških plač, ki se ni zgodil".
Minister za zdravje razlogov za stavko ne vidi
V zdravstvenih domovih in bolnišnicah bodo sicer ves dan nudili le nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Ljubljanski klinični center sicer napovedanih pregledov, obravnav in posegov ni odpovedoval, enako pravijo v UKC Maribor in Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. V slednjem sicer vsakogar, ki pokliče, pričaka avtomatski odzivnik, ki klicatelje obvesti, da danes zaradi stavke ni mogoče telefonsko naročanje.
Delo v vseh socialnovarstvenih in posebnih socialnovarstvenih zavodih poteka kot ob nedeljah. Na zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih so v času stavke opustili vse nenujne storitve.
Centri za socialno delo bodo zagotavljali le nujna pooblastila. Med 10. in 16. uro bodo odprte le dežurne lekarne, kjer bo veljal nedeljski režim dela.
Večina stavkovnih odborov se je odločila, da zaradi epidemije ne bo združevanj oziroma zborov delavcev. Bodo pa obiskovalce na stavko opozarjali s plakati, ki že visijo po zdravstvenih ustanovah.
Sindikati so od vladne strani v torek pričakovali protipredlog, iz katerega bi bilo razvidno, da ima vlada dejansko interes razrešiti njihove stavkovne zahteve. A jim, kot so pojasnili na sindikalni strani, ni nastopila naproti niti v minimalnih zahtevah.
Minister za zdravje Janez Poklukar sicer razlogov za stavko ne vidi, podobno meni tudi minister za delo Janez Cigler Kralj.
