Poslanci so na današnji ustanovni seji za novo predsednico DZ izvolili Urško Klakočar Zupančič, ki bo po 14 predhodnikih prva ženska na tem položaju. Na tajnem glasovanju jo je podprlo 55 poslancev, 25 jih je glasovalo proti.
Novoizvoljena predsednica je v nagovoru DZ po izvolitvi dejala, da je izjemno počaščena, ker so ji poslanci izkazali čast, da postane prva ženska na čelu DZ. "Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopam kot ženska, morda je to prvi znanilec spremembi, ki jih naša država zelo potrebuje," je dejala.
Meni, da pot pred novim sklicem DZ ni ravna in gladka, ampak vijugasta. Verjame, da jih vse povezuje iskrena želja, da za državo naredimo nekaj dobrega in da vsak od njih prispeva k boljšemu življenju.
Po njenih besedah smo preživeli dve zelo težki leti, ki sta ju zaznamovali epidemija in padec pravne države. "Pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostani neokrnjena," je pozvala.
Kandidaturo za novo predsednico je vložilo 53 poslancev najverjetnejše prihodnje koalicije, Gibanja Svoboda, SD in Levice. Na tajnem glasovanju je glasovnice oddalo 87 poslancev, za jih je glasovalo 55, proti pa 25. Sedem glasovnic je bilo neveljavnih.
S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala.
Ob ustanovni seji DZ znani tudi nekateri novi vodje poslanskih skupin
Ob ustanovni seji DZ so znani tudi novi vodje poslanskih skupin. Poslansko skupino SD bo vodil Jani Prednik, poslansko skupino NSi Janez Cigler Kralj, v Levici pa vodja poslanske skupine ostaja Matej Tašner Vatovec. Poslansko skupino Gibanja Svoboda zaenkrat vodi predsednik Robert Golob, SDS pa bo vodjo poslanske skupine izvolil v četrtek.
Vodjo poslanske skupine SD Janija Prednika so danes potrdili poslanci, v soboto bo o tem odločalo še predsedstvo SD. "Upam in pričakujem, da ne bo nobenih težav, tako pri potrjevanju moje funkcije, kot tudi pri potrjevanju ministrskih kandidatov, in da bomo tako vstopili v to vlado oz. koalicijo," je za STA dejal Prednik.
"Čevlji, ki mi jih pušča Matjaž Han, so veliki," je dodal Prednik, se je pa od Hana, ki je poslansko skupino SD vodil več kot deset let, veliko naučil. "Nisem neizkušen in upam, da bom vse znanje dobro izkoristil tudi v tem mandatu," je povedal.
V prejšnjem mandatu je bil Prednik kritičen do diskurza politike, ki je bil po njegovi oceni še posebej v drugi polovici na zelo nizki stopnji. "Za to smo bili krivi vsi poslanci, vse stranke," je dejal. Poslanska skupina SD je po njegovem mnenju sestavljena iz poslancev, ki so tudi v preteklem mandatu uporabljali bolj zmeren diskurz. "Smo zmerna poslanska skupina, ki bo konstruktivna in pod mojim vodenjem ne bomo odklanjali dialoga z nikomer," je še dodal.
Vodja poslanske skupine NSi bo minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki opravlja le še tekoče posle. "Kot vodja poslanske skupine se bom poskušal opreti najprej na bogato tradicijo mojih predhodnikov, Jožefa Horvata, Mateja Tonina in ostalih," je dejal za STA. Hkrati pa bo tej tradiciji dodal še "lasten pečat, to bo visoka strokovnost in visoka profesionalnost, dialog in iskanje skupnih rešitev".
V poslanski skupini NSi se bodo zavzemali za dobro poslovno okolje, pravične socialne transferje, vsem dostopno javno zdravstvo, močno bodo podpirali tudi družinsko politiko. "To bodo naše ključne prioritete in v okviru tega bomo delovali profesionalno in povezovalno," je dejal Cigler Kralj.
Vodja poslanske skupine Levica že tretji mandat ostaja Matej Tašner Vatovec. "Če bodo organi naše stranke potrdili podpis koalicijske pogodbe bo to tudi zame kot vodjo poslanske skupine pomenilo neko novo dimenzijo," je za STA dejal Tašner Vatovec. Njegov glavni cilj je v DZ uspešno in na ustrezen način usklajevati stvari, ki so dorečene v koalicijski pogodbi.
Prioritete poslanske skupine Levice ostajajo iste, primarno se bodo osredotočali na resorje, ki so jim bili dodeljeni, je napovedal. "Ti so tudi ključni za ustvarjanje pravičnejše družbe v prihodnosti," je dejal. Hkrati si je za cilj zadal še dvig demokracije v državi, pravično socialno državo in podnebne spremembe.
Poslansko skupino SDS začasno vodi Danijel Krivec, ki je bil njen vodja tudi v prejšnjem mandatu. Novega vodjo bodo izbrali na četrtkovi seji izvršilnega odbora stranke. Na vprašanje ali namerava na tem položaju ostati, je dejal: "Jaz s tem nimam težav, odločitev ni v mojih rokah."
Najštevilčnejšo poslansko skupino Gibanja Svoboda pa bo za zdaj vodil predsednik Robert Golob.
V parlamentarni postopek vložen predlog sprememb zakona o vladi
Skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom je danes v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi. Vsebina predloga na spletnih straneh državnega zbora sicer še ni objavljena, a je glede na napovedi najverjetnejših koalicijskih partneric pričakovati več resorjev z novimi imeni.
Poleg 19 ministrstev bo del vlade še urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, je po končanih koalicijskih usklajevanjih s SD in Levico povedal predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši mandatar Golob.
Vlado bodo po napovedih sestavljala ministrstvo za finance, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za varstvo narave in prostor, ministrstvo za podnebje in energijo, ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za digitalno preobrazbo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in ministrstvo za kulturo.
"Namen širitve vlade ni v tem, da večamo javno upravo, ampak da imamo bolj jasen fokus na tistih področjih, kjer želimo uvesti hitre spremembe, ki jih do sedaj ni bilo," je dejal Golob. Dodal je, da bodo tri nova ministrstva zapolnili z obstoječim kadrom v javni upravi, ki je po njegovi oceni dovolj velika in bodo v njej lahko našli strokovne kadre tudi za ta področja.
Vlada bo imela tri podpredsednike, poleg prvakov SD Tanje Fajon in Levice Luke Mesca bo to še Danijel Bešič Loredan, sicer kandidat za ministra za zdravje.
Novi sklic DZ oblikoval še tri parlamentarna delovna telesa
Državni zbor je ob zaključku današnje ustanovne seje, na kateri so poslanci potrdili svoje mandate in izvolili predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, oblikoval še tri delovna telesa ter imenoval njihova vodstva. Zaenkrat so ustanovljeni odbor za zunanjo politiko, odbor za evropske zadeve ter začasni skupni odbor.
Kot so soglasno sklenili novi poslanci, ki so danes s potrditvijo svojih mandatov nastopili 9. sklic državnega zbora, bo odbor za zadeve EU vodil Zvonko Černač (SDS), odbor za zunanjo politiko Predrag Baković (SD), začasni skupni odbor pa Mirjam Bon Klanjšček iz Gibanja Svoboda.
Sprva je bila sicer predvideno, da bodo poslanci danes odločali tudi o imenovanju novega generalnega sekretarja DZ, a je dosedanji poslanec LMŠ Robert Pavšič, ki je bil kandidat za ta položaj, umaknil soglasje h kandidaturi. Seli se namreč v kabinet danes izvoljene predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.
Do nadaljnjega tako generalna sekretarka ostaja Uršula Zore Tavčar, novega pa mora DZ imenovati v 30 dneh.
Do takrat mora novi sklic DZ izvoliti še preostala podpredsednika DZ, saj so danes izvolili le eno kandidatko, poslanko SD Meiro Hot. Predsedniku DZ sicer pri delu pomagajo največ trije podpredsedniki, od katerih mora eden prihajati iz največje opozicijske poslanske skupine.
V 30 dneh mora DZ oblikovati tudi še preostala delovna telesa.
DZ izvolil Meiro Hot za novo podpredsednico
Po izvolitvi nove predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič je državni zbor dobil še novo podpredsednico. Na to mesto so izvolili poslanko SD Meiro Hot, ki jo je na tajnem glasovanju podprlo 63 poslancev, deset jih je glasovalo proti.
Kandidaturo Meire Hot je vložilo 53 poslancev iz vrst najverjetnejše prihodnje koalicije, torej Gibanja Svoboda, SD in Levice.
Prvopodpisani pod kandidaturo Matjaž Han (SD) je v obrazložitvi predloga poudaril, da je kandidatka s svojim dosedanjim poslanskim delom izkazala za zanesljivo osebo, "predvsem pa za borko proti krivicam vselej, ko so na tnalu pravna država ter iz nje izhajajoči ustavni in zakonodajni predpisi". "Skozi vsa štiri leta svojega dela v državnem zboru je dokazala, da mesto poslanke jemlje kot poslanstvo," je dodal.
Novoizvoljena podpredsednica DZ, 42-letna Meira Hot, je magistrica znanosti s področja mednarodnega prava. Delovala je na področju varstva človekovih pravic ter več let delala v odvetniški pisarni, v DZ pa je bila prvič izvoljena leta 2014.
Predsedniku državnega zbora sicer pri delu pomagajo največ trije podpredsedniki, od katerih mora eden prihajati iz največje opozicijske poslanske skupine, tokrat bo to, kot kaže, poslanska skupina SDS. A so poslanci danes glasovali le o eni kandidatki, ki pripada poslanski skupini SD.
Preostale podpredsednike mora DZ izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju.
Oglasil se je tudi Horvath
Mandatno-volilna komisija DZ, ki se je med ustanovno sejo DZ sestala na prvi seji, državnemu zboru predlaga, naj potrdi mandate vsem poslancem, izvoljenim na volitvah 24. aprila. O pritožbah zoper izid volitev niso odločali, ker niso izpolnjevale pogojev za obravnavo, ter tako ugotovili, da nobeden od 90 poslanskih mandatov ni sporen.
MVK je pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev ter pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.
Na mizi je imela prošnjo dveh predstavnikov madžarske manjšine, Mihael Kasaša in Attila Kovacsa, naj preveri mandat poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Opozorila sta, da Horvath še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko. To je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, njeno odločitev pa sta potrdili tudi prvostopenjsko in višje sodišče.
A komisija o teh vlogah ni odločala, saj, kot je pojasnila predsednica MVK Janja Sluga, ne izpolnjujeta pogojev za obravnavno. Po njenih besedah namreč ne vsebujeta bistvenih sestavin, ki so predpisane za pritožbo zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.
Poleg tega Kovacs in Kasaš nista vložila pritožbe, pač pa le predlog, da MVK pred potrditvijo mandata preveri sodbo višjega sodišča ter se opredli do tega, ali Horvath lahko zasede poslansko funkcijo. A bi po besedah Sluge zavrnitev mandata pomenila zavrnitev uradno potrjenega volilnega izida, nezdružljivosti funkcij pa ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na potrditev mandata. Prav tako bi to pomenilo poseg v pasivno volilno pravico.
Oglasil se je tudi Horvath, ki je prepričan, da ne krši zakonodaje in da pri opravljanju njegovih funkcij ne gre za korupcijo. Kot pravi, si že tri leta prizadeva, da bi se vprašanje nezdružljivosti funkcij, ki jih opravlja, razčistilo. Meni, da se mora o tem izreči ustavno sodišče.
MVK je imela na mizi tudi pritožbo Zavezništva Osvobodimo Slovenijo, ki meni, da so bile tokratne volitve nezakonite in nelegitimne. Tudi ta pobuda ni vsebovala predpisanih sestavin za pritožbo.
Člani komisije so nato soglasno sklenili, da vloženih pritožb ne bo obravnavala. DZ so predlagali, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. V nadaljevanju se bo znova sestal DZ in glasoval o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Ko bodo mandati potrjeni, bo novi sklic DZ uradno ustanovljen.
MVK tudi predlaga, naj DZ ugotovi, da je s potrditvijo poslanskega mandata predsednici SD Tanji Fajon prenehala njena funkcija poslanke v Evropskem parlamentu. Funkciji namreč nista združljivi.
Nagovorila sta jih Pahor in Zorčič
Uvodoma so imenovali mandatno-volilno komisijo, ki se bo sedaj sestala in preverila, ali vsi poslanci izpolnjujejo pogoje za potrditev mandatov. O potrditvi mandatov bo nato odločal DZ, s čimer bo novi sklic ustanovljen.
Po nagovorih predsednika republike Boruta Pahorja in dosedanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča so novoizvoljeni poslanci imenovali mandatno-volilno komisijo. Vodila jo bo poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, podpredsednica pa bo Alenka Jeraj (SDS), so soglasno sklenili novoizvoljeni poslanci. V MVK so sicer zastopane vse poslanske skupine.
Zorčič: Slovenska demokracija je robustnejša
Dosedanji predsednik DZ Igor Zorčič je v nagovoru novega sklica DZ ocenil, da je slovenska demokracija robustnejša, vendar pred novimi izzivi, ki jih prinašajo tudi mednarodne okoliščine. Zato je pred poslanci težek mandat, je posvaril. Poiskati bodo morali odgovore na izzive zdravstva, položaja vojske in določiti financiranje dolgotrajne oskrbe.
Novoustanovljena komisija se bo sedaj sestala, sejo DZ pa so vmes prekinili. MVK bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi vseh poslancev ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov.
Ob tem se bodo, kot kaže, ukvarjali tudi z vprašanjem, ali lahko poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath znova zasede poslanski stolček. NA MVK sta se namreč obrnila pripadnika madžarske manjšine, ki sta opozorila, da Horvath še vedno opravlja funkcijo predsednika sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, čeprav je funkcija nezdružljiva s poslansko.
O potrditvi poslanskih mandatov bo nato na podlagi poročila MVK dokončno odločil DZ, ki se bo znova sestal ob 13.35. V skladu s parlamentarnim poslovnikom DZ o nespornih mandatih odloča skupaj, o vsakem spornem pa posebej. Poslanec, katerega mandat je sporen, o potrditvi svojega mandata ne sme glasovati.
Ko bodo poslanci potrdili svoje mandate, bo deveti sklic DZ tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa bo mandatna doba prenehala.
"Da ženske dobijo enakopravnost v družbi ..."
Predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši novi mandatar Robert Golob je pred začetkom seje dejal, da so ljudje izvolili Gibanje Svoboda, ker pričakujejo spremembo politične kulture, "in če kaj, si bomo prizadevali za to, tudi in predvsem v DZ". Prvi korak k večji kulturi dialoga je po njegovem mnenju že to, da imajo med poslanci več žensk kot moških. Pri uresničitvi tega cilja jim bo pomagalo tudi vodstvo parlamenta.
Na današnji seji bo glasovanje o predsedniku DZ, na to mesto bodo v Gibanju Svoboda predlagali Urško Klakočar Zupančič. "Da ženske dobijo enakopravnost v družbi, bi moralo biti nekaj samoumevnega," je dodal Golob.
"Histerije zadnjih dveh let ni več"
Koordinator Levice Luka Mesec je pred začetkom seje dejal, da na današnji seji ne pričakuje presenečenj. "Mislim, da se že kaže, da se je po volitvah začelo ozračje končno umirjati, histerije zadnjih dveh let ni več," je dejal in dodal, da pričakuje, da bodo tudi naslednja štiri oz. osem let minilo v tem duhu.
Vodja poslanske skupine Levice ostaja Matej Tašner Vatovec. "Odločil sem se, da je potrebno, da nekdo z izkušnjami glede usklajevanja ostane v poslanski skupini," je dejal. Mesec je napovedal, da bodo vsi ministrski kandidati Levice znani v prihodnjem tednu. Svet stranke imajo "v kratkem", je dejal in zatrdil, da bo parafiranje koalicijske pogodbe z njihove strani "na razpolago jutri".
"Ne bomo kritizerji"
Prvak NSi in obrambni minister, ki od danes opravlja le še tekoče posle, Matej Tonin napoveduje, da bodo v opoziciji kot vedno nastopali konstruktivno ter skušali s konkretnimi predlogi in vizijo pokazati, kako si v stranki predstavljajo razvoj Slovenije. "Ne bomo kritizerji, ne bomo nasprotovali zgolj zato, ker je to predlagala druga stran, ampak bomo s konkretnimi zakonskimi iniciativami predlagali, kako želimo, da se neko področje razreši," napoveduje.
Poslansko skupino NSi bo v sicer v novem mandatu, če bo temu pritrdil tudi izvršilni odbor, vodil dosedanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, je pred začetkom današnje seje še dejal Tonin.
"Nisem najbolj optimističen"
Poslanec SDS Tomaž Lisec je dejal, da pričakuje, da bo njihova poslanska skupina delovala enotno in v prid rešitvam za državljane. "Konstruktivne razprave pričakujem od vseh 90 poslancev, ne samo od določenih poslanskih skupin," je dejal. Upa na višjo raven dialoga v tem mandatu, "nisem pa najbolj optimističen".
