Direktor GZS Aleš Cantarutti se je z odločnim nasprotovanjem zapiranju gospodarstva odzval na ponedeljkove besede premiera Janeza Janše, ki je v DZ med drugim dejal, da smo v Sloveniji zaradi neodgovornega obnašanja pred tem, da bomo ponovno prisiljeni uvajati ukrepe, ki bodo zapirali javno življenje in gospodarstvo.
Generalni direktor GZS se strinja, da so podatki o okužbah s covidom-19 vse bolj alarmantni, jih pa po njegovem prepričanju lahko še vedno obvladamo z odgovornim ravnanjem slehernega posameznika, doslednim spoštovanjem preventivnih ukrepov, upoštevanjem pogoja PCT ter okrepitvijo cepljenja. Le na ta način bo mogoče ohraniti odprtost države v naslednjem obdobju, je prepričan Cantarutti.
Kot je izpostavil, sta prvi in drugi val pandemije covida-19 nacionalno gospodarstvo stala 1,5 milijarde evrov v obliki izgubljene oziroma zamujene gospodarske rasti. Še vedno se številne dejavnosti soočajo s posledicami skoraj leto in pol trajajoče pandemije in spreminjajočih ukrepov na področju varovanja zdravja.
Vsakršno morebitno ponovno zapiranje dejavnosti bi pomenilo ponovni zastoj gospodarskega zagona, poudarja Cantarutti, ki izpostavlja, da aktualna gospodarska pričakovanja ostajajo dobra in gospodarska rast Slovenije za 1,5 odstotne točke presega tisto v območju evra.
Gospodarstvo mora ostati odprto
GZS izpostavlja nujnost, da gospodarstvo ostane odprto, ter hkrati pozorno spremlja odločitve o zajezitvenih ukrepih v drugih evropskih državah, ki so zelo selektivni in ne obremenjujejo gospodarstva. Po podatkih Univerze v Oxfordu je indeks zajezitvenih ukrepov v Sloveniji na ravni novih članic EU.
Zato zbornica poziva vse državljane in državljanke Slovenije, da z odgovornim ravnanjem prispevajo k zmanjšanju števila okužb s covidom-19. Zgolj dosledno spoštovanjem preventivnih zaščitnih ukrepov ter upoštevanjem PCT-pogoja v javnem življenju lahko zaustavimo negativno spiralo širjenja okužb z koronavirusa, so prepričani.
Ob tem GZS opozarja, da je po podatkih Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni precepljenost prebivalcev nad 18 let v Sloveniji zgolj 58,5-odstotna in s tem zaostaja za evropskim povprečjem, ki je pri 74,1 odstotka. Zato zagovarja čim večjo precepljenost prebivalstva proti covidu-19 ter poziva tudi pristojne institucije, da usmerijo vse napore v spodbujanje posameznikov k cepljenju.
Zaradi drastične rasti cen energentov želijo čim prej govoriti z Vizjakom in Vrtovcem
GZS zaradi vpliva drastičnega dviga cen energentov na energetsko intenzivno industrijo predlaga prerazporeditev sredstev iz sklada za podnebne spremembe, pripravila je tudi konkreten predlog sheme za najbolj prizadeta podjetja. V zvezi s problematiko na zbornici pričakujejo čimprejšnje srečanje z ministroma za okolje in za infrastrukturo.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pobudo glede prerazporeditve porabe sredstev iz sklada za podnebne spremembe ministrstvu za okolje in prostor predlagala zato, ker se predvsem energetsko intenzivna industrija na izjemno rast cen energentov odziva tudi z ukrepi zmanjšanja obsega proizvodnje in zamrznitvijo investicijskih odločitev, odločevalci pa, kot izpostavljajo, razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, ne pa tudi za gospodarstvo.
Po predlogu GZS bi bila do pomoči iz sklada upravičena podjetja iz vseh dejavnosti, kjer so stroški energentov v prodaji predstavljali več kot tri odstotke njihove letne prodaje v letu 2020 in katerim je ali bo delež stroškov energentov v prodaji v posameznih mesecih leta 2021 ali 2022 porasel za več kot eno odstotno točko glede na enak mesec v predhodnem letu. Pri tem zbornica predlaga časovno omejenost sheme, sorazmernost, ustrezno deljenje tveganja in predvidljivost.
Problematiko in močne posledice pasivnosti odločevalcev bi želeli na GZS podrobneje pojasniti tudi ministrstvu za infrastrukturo, zato pričakujejo čimprejšnje srečanje ne le z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom, temveč tudi z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem.
GZS je sicer že pred dvema tednoma vlado in pristojni ministrstvi pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi izjemnega dviga cen energentov in izpostavila težave, s katerimi se sooča predvsem gospodarsko zelo pomembna energetsko intenzivna industrija.
"Kot da bi na gospodarstvo pozabili"
"Vlada se je na poziv zbornice sicer odzvala, in sicer z obljubo, da GZS v roku dveh tednov prejme odgovor. Pristojni ministrstvi, ministrstvi za infrastrukturo in za okolje, se še nista odzvali. Odločevalci v tem trenutku razmišljajo le o rešitvah za gospodinjstva, na gospodarstvo pa kot da bi pozabili," opozarjajo v zbornici.
Na GZS so razočarani nad ukrepi, ki jih je zaradi zaostrenih razmer na trgu nedavno predstavila Evropska komisija. Premier Janez Janša je medtem v ponedeljek v DZ dejal, da bo vlada sprejela vse tiste ukrepe, ki so oz. bodo v okviru skupnega evropskega trga dovoljeni. Na njih bodo med drugim spregovorili ta teden na vrhu EU. Med možnostmi je omenil ponovno regulacijo marž in energetske vavčerje za ogrožena gospodinjstva.
V GZS sicer opozarjajo, da se odločevalci pri oceni stanja in izzivov zanašajo na anketo med ponudniki energentov, medtem ko anketa, ki jo je med energetsko intenzivno industrijo naredila zbornica, kaže povsem drugo sliko. Kaže namreč, da tudi največji porabniki energije še niso zakupili energije za celo leto 2022, temveč zgolj za prvo četrtletje. Stanje z zakupi je nekoliko boljše pri plinu.
V komentarjih so podjetja v anketi GZS navedla, da jih skrbijo vsakodnevni porasti cen energije v letu, ki je hkrati zaznamovano z visoko rastjo cen vseh ostalih surovin ter velikim porastom cene emisijskih kuponov. To jasno kaže povečan delež stroškov energije v dodani vrednosti teh podjetij, ki znaša od 13 do 86 odstotkov.
Bo ogroženo tudi poslovanje?
Podjetja navajajo tudi, da gre za razmere, ki bi lahko ogrozile ne le konkurenčnost slovenske industrije, temveč njeno nadaljnje poslovanje, in nenazadnje povzročile pretrese na trgu dela, opozarjajo na zbornici.
Kot še dodajajo, industrija porabi okoli 47 odstotkov vse električne energije, od tega 70 odstotkov energetsko intenzivna industrija, kar skupaj predstavlja prek tretjine vse porabljene elektrike v državi. Porabi tudi 75,5 odstotka zemeljskega plina, od tega 60,5 odstotka energetsko intenzivna industrija.
