Notranji minister Aleš Hojs je izjavil, da je še vedno prepričan, da so vodje policijskih sindikatov lenuhi.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je v imenu predlagateljev interpelacije dejal, da je Aleš Hojs eden od ministrov, ki predstavlja simptom delovanja aktualne vlade Janeza Janše. Kot je poudaril, Hojsu med drugim očitajo pritiske na načeloma samostojne organe, pritiske na vse kritike v državi, podrejanje družbenih podsistemov in vnašanje kaosa v družbo. Hojs je po njegovih besedah s kadrovanji in pritiski na policijo ter pretiranim policijskim nasiljem na protestih v državi ustvaril klimo, v kateri je velik del ljudi izgubil zaupanje v policijo.
Tašner Vatovec: Morda se kakšna stranka samoimenovane sredine zamisli nad svojim početjem
"Minister za notranje zadeve se na vse kriplje trudi uresničiti tisto, kar je agenda SDS. Tukaj deluje kot nek mali Janša. To so ene od osnovnih stvari, zaradi katerih ne bi smel biti več minister," je dejal Tašner Vatovec. Na vprašanje, kakšen rezultat glasovanja pričakuje glede na to, da je okoljski minister Andrej Vizjak v soboto zjutraj uspešno prestal interpelacijo, pa je vodja poslancev Levice odgovoril, da se "morda kakšna stranka samoimenovane sredine zamisli nad svojim početjem in morda razmisli, ali je vsaj nivo komunikacije, ki ga ima minister za notranje zadeve, nekaj, kar lahko podpirajo."
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je Hojsa označil za "malega Janšo".
Vodja poslancev Levice je pred poslanci pojasnil, da je policija na protestih v Ljubljani v začetku oktobra "sredi belega dne, brez da bi dejansko prišlo do hujših kršitev javnega reda in miru, uporabila prekomerna pooblastila in policijska sredstva". Kot je dejal, so policisti v središču prestolnice takrat začeli uporabljati vodni top in solzivec ter na tak način sami močno ogrozili javni red in mir. "Videli smo, kako je policija zaplinila središče Ljubljane, videli smo zaplinjena otroška igrišča, videli smo prizore, ko so starejši občani, ki so recimo odhajali iz nakupov po središču mesta, z robci pred nosom in usti bežali pred temi plinskimi sredstvi," je poudaril Tašner Vatovec in dodal, da v tistem trenutku ni bilo nobenih resnih incidentov s strani protestnikov.
Kot je poudaril, verjetno še nismo imeli notranjega ministra, ki bi uspel poenotiti policijska sindikata in številne zaposlene v policiji proti sebi. "Če je verjetno kateri od ministrov v tej državi, ki je naredil toliko negativnega za odnos policistov do ministrstva in do vodstva policije, je to gospod Aleš Hojs." Ministru je med drugim očital nezakonita kadrovanja in menjave v policiji ter popravke zakonodaje v smeri, da bi lahko generalni direktor policije, "ki je nastavljen s strani ministra za notranje zadeve", zamenjal vse šefe policije v državi. "To je jasno sprožilo nek resen odpor v policiji. Sami policisti pravijo, da tako nizkega stanja v službi ni bilo še nikoli," je dejal vodja poslancev Levice.
Sluga: Hojs državljane zmerja s svinjami, hkrati pa hvali neonaciste
Poslanec SAB Andrej Rajh je poudaril, da je minister Hojs pokazal in dokazal, da v politiko vnaša nesprejemljiv in nesramen politični diskurz. "Minister je žaljiv in žali vsepovprek, ima težnje po avtoritativnem vladanju in podrejanju vseh državnih podsistemov, to je pokazal tudi z podrejanjem Nacionalnega preiskovalnega urada in s tem, da je pozival policijo, naj prekomerno uporablja silo," je dejal Rajh. Glede uspeha interpelacije pa je dodal, da imajo v levi opoziciji za zdaj 43 glasov, v SAB pa upajo, da bodo tudi druge stranke pokazale "potrebno odgovornost in zrelost". Poslanec SD Predrag Baković je spomnil, da je Hojs že pred 15 meseci dvignil roke od ministrovanja in odstopil. "Po neki logiki in politični praksi bi pričakovali, da bo minister z ministrstva dejansko tudi odšel, a to se ni zgodilo. Že to kaže na neko posebnost v njegovem ministrovanju," je poudaril Baković.
Nepovezana poslanka Janja Sluga pa je povedala, da Hojs javnost vedno znova preseneti z novim izpadom. "To je človek, ki zmerja državljanke in državljane s svinjami, hkrati pa hvali slovenske neonaciste. To je minister, ki se s svojimi strankarskimi sodelavci pojavlja v operativnem štabu policije vsakič, ko se v Sloveniji dogaja kaj, kar mu ni povšeči, zakonodaja gor ali dol. To je minister vlade, v kateri njegov kolega ultradesničarskim združbam podeljuje status delovanja društva v javnem interesu, njegova stranka pa v svojem programu omenja možnost državljanske vojne," je dejala Sluga. V LMŠ delo ministra Hojsa prav tako ocenjujejo kot popolnoma neustrezno. Kot je poudaril njihov poslanec Nik Prebil, je politizacija policije v polnem razmahu, Hojs pa po njegovih besedah klientelistično in nepotistično za vodstvena delovna mesta izbira posameznike, ki nimajo potrebnih izkušenj in znanj. Minister je po njegovem mnenju soodgovoren tudi za potrjevanje neustavnih in nezakonitih vladnih odlokov.
Hojs: Opozicija bi lahko zbrala kvečjemu 43 ali 44 glasov
Hojs je pred novinarji dejal, da ne ve, kaj je Tašner Vatovec mislil s tem, ko ga je označil za "malega Janšo". Na vprašanje, kako se bo zagovarjal pred poslanci, je odgovoril, da je večino pojasnil vključil že v svoj odgovor na interpelacijo: "Mislim, da se bo izkazalo, da so ti očitki neupravičeni, in da bom uspel zagovoriti to, kar mi opozicija očita." Na vprašanje, kako komentira to, da se mora že drugič v tem mandatu zagovarjati na interpelaciji, pa je odgovoril, da je to "glede na to, kakšno opozicijo imamo, zgolj priznanje". Kot je pojasnil, bi lahko opozicija za njegovo razrešitev zbrala kvečjemu 43 ali 44 glasov. Če bi katera od koalicijskih strank glasovala za njegovo razrešitev, pa bi bila po njegovih besedah to kršitev koalicijske pogodbe.
Hojs je politizacijo policije pripisal strankama SD in LMŠ.
Notranji minister je glede dogajanja na protestu v Ljubljani v začetku oktobra pojasnil, da je policija ocenila, da je treba ustrezno zavarovati vrh EU – Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju s tem, da se z aktivacijo devetega člena zakona o nalogah in pooblastilih policije za obdobje dveh dni omeji gibanje na področju dela Ljubljane, Bleda in Predoselj. "Nihče v policiji nikoli ni vnaprej dobil kakršnegakoli navodila o uporabi kateregakoli sredstva. Ta navodila je vedno dajal neposredni vodja operativne akcije, torej človek, ki je bil zadolžen za to akcijo v operativno-komunikacijskem centru. In seveda je jasno, da potem, ko se je nakazovalo oziroma že skoraj videlo, da bo ta protest zopet zašel v neko nasilje, začelo se je z obkolitvijo enega od protokolarnih vozil, enega od državnikov, ki so bili na poti na Brdo, je policija oziroma njen vodja oziroma vodja operativnega štaba izdal ustrezne ukaze. Policija je po moji oceni zadevo izpeljala izjemno dobro, profesionalno," je poudaril Hojs.
Ko gre za očitke o politizaciji policije, je minister poudaril, da se s tem nikoli ni ukvarjal: "Sam sem se vedno ukvarjal s tem, da bi policisti imeli čim boljše plače, čim boljšo opremo in da bi bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. Moram reči, da mi je v veliki meri to uspelo." Če je kdo hotel politizirati policijo, potem sta to gotovo stranki LMŠ in SD, je zatrdil Hojs. Ko gre za njegove kritike na račun dela policistov, pa je Hojs pojasnil, da ne drži, da je policistom govoril, da so "lenuhi" in "mevže". "Torej da so lenuhi, sem povedal sindikalnim vodjam, in da naj začnejo delati, in to seveda mislim še danes. Da so mevže, sem pa ravno tako povedal sindikalnim vodjam, ker na podlagi sestanka, ki smo ga imeli, niso bili pripravljeni pozvati policiste k temu, da se cepijo. Raje so vlagali ustavne pritožbe, raje so videli, da imamo polne bolnišnice, da imamo več mrtvih, namesto da bi z enostavnim pozivom torej rekli, pojdite se cepiti vsi tisti, ki delate v teh javnih službah," je dejal Hojs.
Černigoj: Če ljudje mečejo v policiste steklenice, potem to ni miren protest
V NSi interpelacije zoper ministra Hojsa ne bodo podprli, je napovedal poslanec NSi Andrej Černigoj. "V interpelaciji smo slišali, da so bili protesti miroljubni, protestniki skoraj idealizirani kot borci za pravičnost in svobodo iz časov Che Guevare, ki je nekaterim še kako zelo ljub. Žal je resnica takšna, da so bile za nasilje na protestih odgovorne nasilne in dobro organizirane skupine izgrednikov, na žalost tudi s podporo politike," je poudaril Černigoj. Policija je bila po njegovih besedah zato primorana uporabiti solzivec, vodni top in policijski helikopter. Kot je spomnil Černigoj, je bilo na protestih v začetku oktobra poškodovanih več objektov in okoli 15 policistov, možje v modrem pa so pridržali 33 kršiteljev. Kot je dejal, v NSi podpirajo mirne proteste, ko pa več sto ljudi začne metati v policiste granitne kocke, steklenice in pirotehnična sredstva, pa je to "navadno kriminalno dejanje in ne miren protest". Je pa Černigoj dodal, da bi se moral Hojs na družbenih omrežjih izražati bolj spoštljivo, brez zmerljivk in vulgarizmov, saj ti "ne pritičejo nikomur, kaj šele funkciji ministra za notranje zadeve".
Poslanec SDS Branko Grims je medtem odgovornost, da je policija sploh morala posredovati, pripisal 39 poslancem iz opozicijskega četverčka KUL. Slednji so po njegovih besedah sami podžigali proteste in se jih udeleževali, "ko se je policija odzvala, kot se je, in odzvala se je strokovno, pa vlagate interpelacijo in vijete roke, da je prišlo do nasilja". Za taka ravnanja bi morali poslanci KUL po besedah Grimsa odgovarjati, samo interpelacijo pa bi moral državni zbor zavrniti že iz čisto ekoloških razlogov: "Ali ni škoda papirja, na katerem je napisana?"
Interpelacije zoper Hojsa prav tako ne bodo podprli v SMC. Po besedah njihove poslanke Monike Gregorčič so očitki predlagateljev interpelacije, kot so med drugim politizacija in militarizacija policije, nezakonito zaposlovanje v policiji ter ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos, "neosnovane politične floskule". Ko gre za očitke o prekomerni uporabi solzivca in vodnega topa na protestih, pa je Gregorčičeva dodala, da bi bila Hojsova interpelacija smiselna le, če slednji kot notranji minister ne bi uspel zagotoviti javne varnosti. Poslanec DeSUS Ivan Hršak je dejal, da je potrebno obsoditi vse Hojsove tvite, ki ocenjujejo negativno delo policistov: "Označevanje slednjih z mevžami in drugimi izrazi je skrajno neprimerno in nedostojno. Minister bi moral kritiko izraziti kulturno ne glede na situacijo." Dodal je, da bodo v DeSUS končno odločitev glede Hojsa sprejeli po razpravi.
V NSi interpelacije ne bodo podprli
V levi opoziciji Hojsu med drugim očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, odgovornost za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic ter vprašljivo aktivacijo devetega člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Hojsu pripisujejo tudi ponižujoč, ignorantski in nestrokoven odnos do splošne in strokovne javnosti ter nezakonito politizacijo in militarizacijo policije. Ob Hojsovem zapisu na Twitterju, da mu je bil prisluh ministru za okolje in prostor Andreju Vizjaku iz afere Glupi davki predstavljen že pred časom, so predlagatelji interpelacije na seznam očitkov uvrstili tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja, poroča STA.
V NSi ne bodo podprli interpelacije zoper notranjega ministra.
Hojs je v odgovoru na interpelacijo vse očitke kategorično zavrnil kot neutemeljene in zapisal, da je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi. Za uspeh interpelacije je sicer potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Predlagateljice, ki imajo skupaj 43 poslancev, za razrešitev ministra same nimajo dovolj glasov. Minister lahko računa na podporo matične SDS, prav tako pa na podporo koalicijske SMC in opozicijske SNS. Interpelacije prav tako ne bodo podprli v NSi. V DeSUS bodo svojo odločitev sprejeli po opravljeni razpravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
