(INFOGRAFIKA) Javnomnenjska raziskava: Večina za koalicijo KUL z Desusom. Kateri stranki pa največ podpore?

Prva letošnja raziskava javnega mnenja, ki jo agencija Ninamedia pripravlja za Večer in Dnevnik, ne prinaša kakšnih bistvenih premikov ali prerazporeditev politične moči v državi. Vlada je še naprej brez podpore javnosti, ta mesec je zabeležila najnižjo podporo od imenovanja, prav tako tudi SDS Janeza Janše, ki je prvič zdrsnila pod 20 odstotkov. Padec pri vladajoči stranki je bil sicer majhen, še vedno jo podpira petina volilnega telesa. Med strankami v zadnjem obdobju sicer najbolj napreduje Levica Luke Mesca, ki se je odlepila od "standardnih" šestih, sedmih odstotkov in je z desetimi odstotki že zelo blizu LMŠ Marjana Šarca, ki pa ji podpora počasi upada - vsak mesec za odstotek (v zadnjem trimesečju). Ta trenutek bi za LMŠ volilo 10,7 odstotka vprašanih, pred natanko letom, tik pred Šarčevim odstopom, bi jo volilo kar 19,4 odstotka - skoraj toliko, kot vladajočo SDS danes. Če bi bile volitve to nedeljo, pa bi koalicija KUL (SD, LMŠ, Levica, SAB) z Desusom osvojila večino in s 54 poslanci brez težav oblikovala vlado. V opoziciji bi pristali SDS in NSi Mateja Tonina in bi skupaj obvladovali le 34 poslancev. SMC Zdravka Počivalška je pod enim odstotkom podpore in je še naprej stranka, ki obstaja le na papirju.

Najvišja podpora stranki "ne vem, koga bi volil"

Janševa vlada je sicer uspela nekoliko stabilizirati padanje podpore ministrskemu kabinetu, a je ta še vedno rekordno nizka - 29,1 odstotka. Spomnimo, aprila lani - pred razkritji o nakupu varovalne opreme, neprimernem komuniciranju z javnostjo in izkoriščanju epidemije za strankarske in ideološke interese - je bila rekordno visoka: 64,6-odstotna. Ta mesec je kar 61,1 odstotka vprašanih ocenilo, da deluje neuspešno. 

Kot rečeno, večjih premikov pri strankah januarja ni zaznati. Desus Karla Erjavca in SAB Alenke Bratušek ostajata nad parlamentarnim pragom (v parlament bi prišla vsak s po štirimi poslanci), SD Tanje Fajon ohranja pozicijo okoli 12 odstotkov (in 17 poslancev), LMŠ je v padanju (s 15 poslanci), Levica pa v vzponu z 10,1 odstotka podpore, kar je največ v zadnjem letu in je strankin najboljši rezultat. Prinesel bi ji 14 poslanskih mest. NSi se je ta mesec nekoliko okrepila, a je še vedno pod petimi odstotki podpore, kar še naprej nakazuje, da se ji položaj v vladi javnomnenjsko nikakor ne obrestuje. Najvišjo podporo pa ima še naprej stranka "ne vem, koga bi volil" - skoraj četrtina vprašanih je tako odgovorila.

Erjavec s podporo

​Anketirancem smo, tako kot decembra, postavili vprašanje, ali podpirajo konstruktivno nezaupnico, ki jo je pripravila koalicija KUL. Podpora tej pobudi oziroma predlogu je malenkost narasla - z 48,3 odstotka na 48,8, za skoraj pet odstotkov pa se je zmanjšal tudi odstotek tistih, ki nezaupnice ne podpirajo - z 45,2 na 39,3. Tiste, ki podpirajo nezaupnico, smo vprašali še, ali bi podprli Erjavca za mandatarja. Z nekaj manjšo podporo kot decembra ga še naprej podpira več kot polovica vprašanih (50,7 odstotka), nekaj več kot 40 odstotkov pa mu podpore ne daje.

Konstruktivno nezaupnico sicer močno podpirajo volivci SD, LMŠ in Levice, pri volivcih SAB so mnenja deljena, niso pa ji naklonjeni volivci nekdanje "velike" koalicije - SDS, NSi, SMC in Desusa. Nad Erjavcem kot mandatarjem pa je malo navdušenja med volivci Levice, SAB in SMC, med volivci SD so mnenja deljena, podporo pa ima med volivci LMŠ, Desusa in presenetljivo - NSi in SDS. Polovici tistih, ki volijo za SDS, se Erjavec zdi dobra izbira. Največ mandatarske podpore ima Erjavec pri - pričakovano - Desusu in - malo manj pričakovano - pri volivcih NSi.

Pahor še naprej na vrhu

Pred prvim letošnjim merjenjem priljubljenosti politikov se je, kot vsako leto doslej, opravil nabor politikov za ocenjevanje. Anketiranci so imenovali do tri politike, ki jih najbolj cenijo. Izbirali so med aktivnimi politiki, ki profesionalno opravljajo to dejavnost (poslanci, komisar, ministri, predsedniki parlamentarnih strank, župani ...). Prvih 22 se je uvrstilo na lestvico, nato pa so jih anketiranci ocenjevali z ocenami od 1 do 5.

Tokrat so v družbi prve dvaindvajseterice trije novi politiki - minister Jernej Vrtovec, ki se je zavihtel v sredino razpredelnice, novi-stari predsednik Desusa Erjavec, ki je zasedel štirinajsto mesto, in Matjaž Nemec (SD). Prvo letošnje merjenje priljubljenosti ni prineslo večjih presenečenj. Aktualni predsednik republike Borut Pahor ostaja na čelu razpredelnice pred Ljudmilo Novak, sledijo Tanja Fajon, Milan Brglez in Tonin. Nemca in Evo Irgl bosta naslednji mesec zamenjala Zdravko Počivalšek in Alojz Hojs, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.

Cepljenje: opazen padec navdušenja

Odnos državljanov do cepljenja se je v mesecu dni, torej od zadnjega merjenja javnega mnenja, precej spremenil. Odstotek tistih, ki se "zagotovo" ali "verjetno" ne bodo cepili, se je nekoliko povišal (decembra 27 odstotkov, tokrat 29,9), bolj skrb zbujajoč pa je podatek, da se je precej - za kar sedem odstotkov - znižal odstotek tistih, ki se bodo "zagotovo" oziroma "verjetno" cepili. Če je bilo takih še decembra 64 odstotkov, jih je zdaj sicer še vedno visokih 57, a, kot rečeno, je to kar sedem odstotkov manj kot pretekli mesec. Narasel je tudi odstotek tistih, ki še ne vedo, kako ravnati oziroma se še niso odločili.

Cepljenju so večinoma, z manjšimi odkloni navzgor ali navzdol, večinsko naklonjeni volivci vseh političnih strank, razen Desusa. Več kot polovica tistih, ki bi volili za Desus, je odgovorila, da se zagotovo ali verjetno ne bi cepila.