Ekstremna utrujenost, izčrpanost, kratka sapa, motnje spanja, poslabšanje stanja po naporu, težave s spominom in koncentracijo, celo tesnoba in depresija. To je le nekaj od več kot 200 simptomov dolgotrajnega covida. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imela četrtina ljudi en mesec po prebolelem covidu še vedno težave, deset odstotkov pa tudi po treh mesecih in več, kažejo podatki Svetovne zveze za fizioterapijo.
Hudo naporno že iz mansarde do pritličja
Štiriinpetdesetletni Davor Tavčar je za covidom zbolel konec lanskega septembra. Čeprav njegovo stanje ni zahtevalo bolnišnične obravnave, je v enajstih dneh izgubil enajst kilogramov, bolel ga je vsak del telesa in močno mu je zvonilo v ušesih. Od zdravega človeka, ki je dnevno prehodil tudi do 30 kilometrov, saj je delo računalniškega programerja opravljal med hojo po tekaškem traku, je bil po enem mesecu sposoben prehoditi največ kilometer. Pot iz mansarde hiše, kjer družina biva, do pritličja je terjala polurni počitek. "Z vadbo sem uspel do januarja prehoditi sedem kilometrov in tudi delal sem lahko že po tri ure, nato se mi je stanje nenadoma poslabšalo." Zaradi tega je poiskal zdravniško pomoč. Na nevrologiji so mu v pol leta z različnimi vadbami za krepitev podaljšane koncentracije pomagali, da lahko spet dela, a le tri ure. In tudi avta razen na krajše razdalje zaradi težav s koncentracijo ne vozi več. Tavčar zato apelira, naj se ljudje zresnijo, saj covid ni nedolžna bolezen. Je večsistemska bolezen, rehabilitacija in fizioterapija po njem pa bistveni del okrevanja. Pri čemer strokovnjaki poudarjajo, da mora ta biti zelo postopna, da ne bi izčrpala pacienta, zato gre običajno za dolgotrajen proces, ki je prilagojen posamezniku.
Okvarjeno živčevje in mišice
"Če smo kdaj dvomili o pomenu fizioterapije, so se pri bolnikih s covidom vsi ti dvomi razblinili, pa naj gre za tiste, ki imajo postakutne težave, težave zaradi težkega poteka bolezni ali tiste z dolgim covidom," je povedala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Infekcijske klinike v Ljubljani, ki se je ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije udeležila predstavitve fizioterapevtske dejavnosti za covid bolnike v Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani.
Nacionalnih smernic še ni
Kaj povzroča dolgi covid, še ni znano in se ga raziskuje, zato tudi ni nacionalnih sistemski smernic za njegovo obravnavo, pravi Andrea Backović Juričan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Opozorila je tudi, da so, razen za tiste, ki so po hudem poteku bolezni napoteni v URI Soča, rehabilitacijske terapije po dolgem covidu samoplačniške. Vsem prebolevnikom pa so na voljo tudi Centri za krepitev zdravja, ki nudijo pomoč pri spremembi in izboljšanju življenjskega sloga.
V njem so od minulega maja, ko so sprejeli prvega bolnika, ki je po covidu potreboval rehabilitacijo, pa do danes obravnavali 110 prebolevnikov težke oblike bolezni. Ker so v bolnišnici potrebovali intenzivno zdravljenje, dolgotrajno umetno ventilacijo, so se pri pri njih okvarili živčevje, mišice. Posledično je pri marsikaterem sledila odpoved delovanja rok, nog, trupa, zato ob prihodu v Sočo, razen izjem, niso mogli hoditi, imeli so oslabljen imunski sistem in za 20 odstotkov manj telesne teže, je stanje dosedanjih postcovid pacientov opisala tamkajšnja zdravnica Katarina Cunder. Cilj je bil, da bi jim izboljšali in omogočili čim večjo samostojnost, zato je pri rehabilitaciji, ki je v povprečju trajala od šest do oseb tednov, sodeloval tim različnih strokovnjakov; od fizioterapevtov, psihologov in tudi po potrebi logopeda.
"Na kontrolo se vrnejo običajno po štirih tednih. Opažamo, da se njihovo stanje lepo popravlja, vendar ne popolnoma, posledice so na številnih področjih," je pojasnila Cunderjeva. Tako so po temeljiti analizi 35 ljudi, ki so bili pri njih na rehabilitaciji zaradi covida, ugotovili, da jih je tudi ob odpustu 37 odstotkov tistih, ki ob prihodu niso mogli hoditi, potrebovalo hoduljo ali bergle. Tri četrtine je bilo moških, povprečen čas rehabilitacije je bil 36 dni, najdlje 80 dni, pri čemer je bila povprečna starost 60 let; najmlajši je štel 38 let, je povedal Janez Špoljar, vodja fizioterapije v Soči.
Eden od desetih prebolevnikov tudi tri mesece po covidu še čuti posledice bolezni
Zaradi zmanjšanja kapacitete pljuč, zmanjšane moči dihalnih mišic, predihanosti pljuč, manjše zasičenosti krvi s kisikom in težkega požiranja je pri številnih pomemben del rehabilitacije tudi respiratorna fizioterapija. A je težava, da je pri nas tovrstnih fizioterapevtov le 50, saj država programa specializacije na tem področju ne priznava in je mogoče obiskovati le dodiplomske izpopolnjevalne programe, je opozorila Eva Uršej, predsednica sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri Združenju fizioterapevtov Slovenije. A to ni edina težava, s katero se spopadajo fizioterapevti v Sloveniji. V združenju si že več let prizadevajo, da bi bil poklic reguliran, bile uvedene licence in sprejeti kadrovski normativi, je povedal predsednik Združenja Tine Kovačič, ki je še opozoril, da zaradi sistemske neurejenosti tega področja številni oglašujejo in izvajajo fizioterapevtske storitve brez ustreznega znanja in kompetenc. Ministra za zdravje Janeza Poklukarja pa je pozval, da končno uredi to področje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
