Rok Kajzer
Gibanje Svoboda Roberta Goloba je ta trenutek najmočnejša politična stranka v državi. Pred štirinajstimi dnevi je bila na drugem mestu, za SDS Janeza Janše, tokrat je na vrhu s strmim porastom podpore - z dobrih 16 odstotkov se je povzpela na skoraj 24, kar je tudi najbolj izrazit skok med vsemi političnimi strankami. Se pa je okrepila tudi SDS, za slabe tri odstotke. Raziskava javnega mnenja, ki jo je izvedla agencija Ninamedia, za zdaj sicer še ne daje dokončnega odgovora, kje je Golob nabral odstotke za tako odločen skok.
Vsi glavni igralci na volitvah v krepitev, izjema je le SD
Če se je v preteklosti zdelo, da se bo krepil predvsem na račun članic koalicije KUL, še posebej LMŠ Marjana Šarca, najnovejši podatki kažejo, da ni tako. Šarčevi so se tokrat namreč kar precej okrepili in celo prehiteli NSi Mateja Tonina. Kje je torej Golob zajemal podporo? Glede na konstantno rahlo padanje SD Tanje Fajon ter jačanje LMŠ in Levice Luke Mesca lahko domnevamo, da je tudi SD bazen, kjer dobiva podporo, brez dvoma pa je uspel prepričati neopredeljene oziroma tiste, ki ne vedo, koga bi volili, ali pa tega ne želijo povedati. Odstotek teh je namreč v zadnjih dveh tednih izrazito padel, kar pomeni, da so se volivci začeli opredeljevati. Konec januarja je bilo takih skoraj 29 odstotkov, zdaj jih je komaj nekaj več kot 12.
V parlamentu 55 + 2
Pomemben premik je tokrat zabeležila pred kratkim ustanovljena koalicija Povežimo Slovenijo (PoS), ki jo sestavljajo Konkretno, SLS, NLS in Zeleni Slovenije in ki se je z izidom izenačila s SAB Alenke Bratušek. Obe stranki bi, če bi bile volitve zdaj, v parlamentu imeli po štiri poslance. PoS je v zadnji raziskavi prejela 2,6 odstotka. Malenkostna okrepitev PoS, SDS in NSi lahko tudi nakazuje, da se krepijo na račun nekdaj neopredeljenih, a v primerjavi z Golobom (ter deloma LMŠ in Levice) skoraj zanemarljivo.
O raziskavi
Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 7. in 10. februarjem 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo, po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9388 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3459 ni bilo dosegljivih, 3693 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1186 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/-3 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
In ko smo že pri poslanskih razmerjih oziroma napovedi razdelitve mandatov - koalicija KUL bi z Golobom obvladovala močno večino s kar 55 poslanci, SDS in NSi pa niti preboj satelita, PoS, ne bi pomagal, saj bi obtičali pri zgolj 33 poslancih. In ker po tradiciji poslanca manjšin podpreta vlado, bi leva sredina v državnem zboru nadzorovala 57 poslanskih mest. Medtem ko Desusu Ljuba Jasniča, SNS Zmaga Jelinčiča, Piratom Rolanda Benjamina Vaz Ferreire, Vesni Uroša Macerla in Urše Zgojznik (ki je imela v torek ustanovni kongres), Dobri državi (ki je ostala brez voditelja Bojana Dobovška) in Resnici ne kaže dobro in so na odstotku ali pod njim, nekaj upanja ostaja Naši deželi Aleksandre Pivec (2,1 odstotka) in Lide Igorja Zorčiča (1,4 odstotka). Tudi ti izidi kažejo, da bosta največjo ceno sodelovanja z Janševo vlado plačala Desus in SNS, deloma pa tudi NSi, ki se je zabetonirala pod petimi odstotki.
Napoved odlične udeležbe
Še naprej pa se obeta odlična volilna udeležba; delež tistih, ki napovedujejo, da se bodo praznika demokracije "zagotovo" udeležili, ostaja kar precej zabetoniran - ostaja pri 63 odstotkih. Skupaj s tistimi, ki bodo na volišča "verjetno" prišli, jih je za 73 odstotkov, kar je sicer nekoliko manj kot pred štirinajstimi dnevi. Da se bodo volitev "morda" udeležili, napoveduje še dodatnih skoraj 12 odstotkov vprašanih in pri teh je zabeležen najvišji skok - z 2,3 na 11,9 odstotka. Delež tistih, ki se volitev "zagotovo" ali "verjetno" ne bodo udeležili, je sila skromen - le 6,8 odstotka.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
In če se že drugič napoveduje rekordna udeležba, velja opozoriti, da se odstotki iz javnomnenjskih raziskav nujno ne prelijejo v resnično volilno udeležbo. Ne glede na to pa vse napovedi za zdaj kažejo, da bi lahko bila volilna udeležba na ravni državnozborskih volitev v letih 2008 (ko je slavil Borut Pahor) in 2011 (ko je zmagal Zoran Janković) - takrat je na volišča prišlo 63 oziroma 65 odstotkov volilnih upravičencev. V letih 2014 in 2018 je bila udeležba opazno manjša - leta 2014 nekaj manj kot 52-odstotna (slavil je Miro Cerar) in leta 2018 nekaj več kot 52-odstotna (zmagal je Janša, vlado pa je nato sestavil Šarec in jo vodil do odstopa). Rekordna volilna udeležba je bila sicer zabeležena na volitvah leta 1992 - bila je kar 85,6-odstotna, kar je danes skoraj nepredstavljivo. Nad 70 odstotki so bile še volitve v letih 1996 in 2000, ko je slavila LDS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
