Vlada Janeza Janše se, kot kaže, pripravlja na veliko kadrovsko akcijo v državni upravi. Po predlogu skupnega kadrovskega načrta za leti 2021 in 2022, ki smo ga pridobili v uredništvu, bi se število zaposlenih v državni upravi, med drugim v različnih vladnih službah, na ministrstvih in v organih v sestavi, letos povečalo za 569, prihodnje leto pa bi ta številka narasla na 587. Kot je razvidno iz predloga, ki ga vlada še ni potrdila, lahko pa bi ga sprejela že v kratkem, naj bi se za tako visoko povečanje števila zaposlenih v državni upravi odločili iz dveh razlogov, in sicer zaradi obvladovanja okužb s covidom-19 ter zaradi učinkovitega črpanja in investiranja sredstev iz skladov EU.
Skoraj 600 novih zaposlitev v državni upravi
Predlog skupnega kadrovskega načrta je že sprejela vladna komisija za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI). V vladnih službah bi se glede na aktualni predlog dovoljeno število zaposlenih letos povečalo za 27. Na ministrstvih in upravnih enotah bi do konca leta dobili 524 dodatnih dovoljenih kadrovskih okrepitev, v prihodnjem letu bi to število naraslo na 532. V organih v sestavi, med katerimi sta tokrat posebej izpostavljeni policija in uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, lahko letos računajo na dodatnih 45 dovoljenih zaposlitev oziroma skupaj 55 dodatnih dovoljenih kadrovskih okrepitev v letu 2022.
Za toliko bi se do konca leta povečalo dovoljeno število zaposlenih v naslednjih državnih organih:
Število dovoljenih zaposlitev bi bilo v vladnih službah postavljeno pri 1.088, na ministrstvih in upravnih enotah v letošnjem letu pri 15.501, v letu 2022 pa pri 15.464. Če k temu prištejemo še organe v sestavi, v vsej državni upravi do konca tega leta dobimo 32.160 dovoljenih zaposlitev, prihodnje leto pa 32.178. Pred tem je bila glede na predlog kadrovskega načrta, ki ga je vlada sprejela 30. septembra lani, omejitev za letošnje in prihodnje leto postavljena pri 31.591 dovoljenih zaposlitvah.
Dovoljeno število zaposlitev po skupnem kadrovskem načrtu za leti 2021 in 2022:
V skupnem kadrovskem načrtu za leti 2021 in 2022 so predvidene tudi posebne kvote za zaposlitev pripravnikov, in sicer deset v vladnih službah in 152 na ministrstvih in upravnih enotah, če k temu dodamo še organe v sestavi pa skupaj 241. Te kvote so namenjene izključno zaposlitvam pripravnikov, vendar pa se predstojniki organov državne uprave lahko dogovorijo za prenos kvot, če jih v svojem organu ne potrebujejo.
Kot je razvidno iz gradiva, vlada nalaga ministrstvom, da v okviru kvote dovoljenih zaposlitev za ministrstva in organe v sestavi posebno pozornost namenijo ustrezni kadrovski popolnitvi delovnih mest inšpektorjev. V okviru kvote kadrovskega načrta za leti 2021 in 2022 bi se določila tudi minimalna kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev, in sicer na finančni upravi (15), v policiji (30) in Slovenski vojski (67).
Kje bodo vzeli denar za dodatne zaposlitve?
Kot je zapisano v gradivu skupnega kadrovskega načrta, so bili za strokovno pripravo in usklajenost gradiva odgovorni minister za javno upravo iz kvote SMC Boštjan Koritnik, državna sekretarka na omenjenem ministrstvu Urška Ban in generalni direktor direktorata za javni sektor na omenjenem ministrstvu Peter Pogačar. Do predloga načrta pa se po naših informacijah še niso dokončno opredelili na finančnem ministrstvu, ki ga vodi minister iz kvote SDS Andrej Šircelj. Razlog za to je, da bi morali po omenjenem predlogu proračunski uporabniki sredstva za dodatno zaposlovanje poiskati kar sami oziroma znotraj že obstoječih lastnih finančnih načrtov. Prav tako v predlogu načrta ni podana nobena ocena finančnih posledic dodatnih zaposlitev.
Na finančnem ministrstvu naj bi ministrstvu za javno upravo že sporočili, naj gradivo dopolnijo s finančno oceno in navedbo o zagotovljenih sredstvih, pa tudi z obrazložitvami glede nujnosti oziroma upravičenosti tako visokega povečanja zaposlitev, šele nato pa bodo podali končno mnenje glede kadrovskega načrta. A na ministrstvu za javno upravo naj bi vztrajali, da proračunski porabniki sami poiščejo denar za dodatne zaposlitve, vendar izključno za potrebe obvladovanja okužb in črpanja evropskega denarja. Minister Koritnik naj bi se celo zavzel, da bi vlada omenjeni načrt sprejela že na seji prejšnji četrtek, a se to ni zgodilo.
"Organ, ki predlaga povečanje zaposlitev, mora razpolagati s sredstvi za ta namen"
Na ministrstvu za javno upravo so na vprašanje, zakaj je potrebno tako visoko število dodatnih kadrovskih okrepitev v državni upravi, odgovorili, da zakon o izvrševanju proračuna (ZIPRS) določa možnost povečanja skupnega kadrovskega načrta (SKN), in sicer lahko organ, ki je pristojen za sprejem kadrovskega načrta, na podlagi utemeljenih razlogov poveča dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu za leti 2021 in 2022 izključno za potrebe obvladovanja okužb z virusom SARS-CoV-2 ter za učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU. Predlog SKN za leti 2021 in 2022 je bil po njihovih besedah pripravljen na podlagi predlogov posameznih resorjev, ki so svoje predloge za povečanje dovoljenega števila zaposlitev obrazložili v skladu z razlogi, ki jih določa ZIPRS v 60. členu, torej za potrebe obvladovanja okužb z novim koronavirusom ter za učinkovito črpanje in investiranje sredstev iz skladov EU.
Kot so poudarili na ministrstvu za javno upravo, gradivo glede skupnega kadrovskega načrta tako kot v preteklih letih ne vsebuje ocene finančnih posledic. Za namen obvladovanja finančnih posledic pa po njihovih navedbah vsebuje poseben sklep, da proračunski uporabniki sredstva za dodatno zaposlovanje javnih uslužbencev zagotavljajo znotraj lastnih finančnih načrtov: "To pomeni, da mora organ, ki predlaga povečanje SKN, tudi že razpolagati z zadostnimi sredstvi za ta namen." Gradivo je že pripravljeno za obravnavo na vladi, kdaj bo uvrščeno na dnevni red, pa po njihovih navedbah ni odvisno od ministrstva, ker da dnevne rede sej potrjuje vlada. "Ne držijo pa vaše navedbe, da naj bi minister Koritnik predlagal, da se to stori že prejšnji teden – ministrstvo za javno upravo je kot pristojni resor zbralo predloge in obrazložitve vseh resorjev ter skupno gradivo z vsemi informacijami posredovalo v obravnavo vladi," so še dodali. Na ministrstvu za finance zadeve niso komentirali, ker je ta v medresorskem usklajevanju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
