STA sicer letos javno službo opravlja brez državnega plačila. Stečaju se je doslej sicer uspela izogniti tudi s pomočjo prodaje treh terjatev in s pomočjo sredstev donacijske kampanje Društva novinarjev Slovenije Za obSTAnek. Kljub temu se je znašla v hudi finančni stiski, zaradi negotovih razmer pa jo je v minulih mesecih zapustilo precej zaposlenih.
Direktor urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija je povedal, da je z Igorjem Kaduncem podpisal pogodbo o opravljanju javne službe za leto 2021. Vrednost pogodbe znaša 2.028.000 evrov, s čimer naj bi STA dobila denar za opravljanje javne službe za celotno letošnje leto.
STA mora v skladu s pogodbo, ki, kot je poudaril Urbanija, sloni tudi na zakonu o STA, objavljati povzetke v slovenskem in angleškem jeziku, pripravljati radijske novice in objavljati fotografije o najpomembnejših dogodkih. Te vsebine morejo biti brezplačno dostopne pod enakimi pogoji. Izrazil je upanje, da bo to pozitivno sporočilo tudi za vse zaposlene na STA.
Zaposleni pričakujejo, da so tovrstni pritiski na STA končani
Sklenitev pogodbe v skupni izjavi pozdravljajo zaposleni na STA, pri tem pa dodajajo, da določene rešitve ostajajo sporne. "Še vedno menimo, da bi lahko posredno vplivale na uredniško avtonomijo in poslabšale finančni položaj agencije, sploh če bi to pomenilo trajno spremembo poslovnega modela," so opozorili in poudarili, da bodo vztrajali pri ustreznih popravkih, ki bodo omogočili nemoteno in kakovostno delo, če se bodo spremembe izkazale za škodljive.
"Cena, ki jo je STA plačala za skoraj enoletno izčrpavanje, pa je zelo visoka," še poudarjajo, pri tem pa pojasnjujejo, da jih je zapustilo več "odličnih sodelavcev" ter da je agonija ogrozila kakovost agencijskega servisa, ustavila številne razvojne projekte in jih tudi psihično izčrpala. Na koncu pa so izrazili še pričakovanje, da so "tovrstni povsem nepotrebni pritiski na STA končani".
Po besedah Kadunca bo pogodba omogočila "normalno financiranje in s tem tudi dejavnost STA" do konca leta. Zdaj bodo nedorečene stvari reševali v miru in pripravili ustrezni poslovni načrt za prihodnje leto. "Mislim, da je v interesu vseh, da imamo dobro javno tiskovno agencijo, ki je zaradi majhnega trga podprta tudi z javnim denarjem," je povedal Kadunc in poudaril, da naloga ni končana.
"Ta podpis ni ne zmaga ne poraz nikogar. Je osnova, da lahko STA dobi vsa sredstva, ki so ji jih namenili poslanci DZ," je Kadunc navedel v dodatni izjavi za STA. Poudaril je, da je bila od prvega dne njegovega dela, ko je pred dobrim tednom dni zasedel mesto v. d. direktorja agencije, razrešitev akutne problematike njegova prioriteta.
Ocenil je tudi, da so v minulih mesecih mnogi izkazovali interes, da bi STA delala nemoteno, "okoli tega je bilo mnogo razmišljanj, potez, ki so bile bolj ali manj posrečene". "Predvsem se je želelo spremeniti koncept, po katerem je STA minula leta dobivala denar iz državnega proračuna kot podporo za opravljanje javne službe in delovanje na sicer zelo omejenem trgu. Koncept, ki ga je uveljavila vlada z uredbo o opravljanju javne službe STA, pa predvideva, da naj bi STA ta denar dobila za opravljane storitve. Ob tem pa se zdi, da za to ni povsem ustrezne zakonske osnove. Zato STA preverja ustreznost opredelitev iz uredbe," je spomnil Kadunc.
Pahor ob podpisu pogodbe o financiranju STA: STA opravlja nenadomestljivo poslanstvo v medijskem prostoru
Predsednik republike Borut Pahor pozdravlja ureditev financiranja Slovenske tiskovne agencije. Kot je ob tem zapisal na Twitterju, STA opravlja nenadomestljivo agencijsko poslanstvo v medijskem prostoru.
Pahor se je z zapisom odzval na novico, da sta v. d. direktorja STA Igor Kadunc in direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija danes podpisala pogodbo o opravljanju javne službe STA v letošnjem letu. Kot je v izjavi za medije povedal Urbanija, je s pogodbo opredeljeno, da STA dobi za letos 2,028 milijona evrov, kolikor predvideva njen poslovni načrt.
Pahor je v minulih mesecih večkrat izpostavil, da si želi, da vlada čim prej poišče način za financiranje STA. Poleti pa je Slovenski tiskovni agenciji podelil državno odlikovanje red za zasluge. Agencija je odlikovanje prejela za 30 let nenadomestljivega agencijskega poslanstva v medijskem prostoru in za pomembno vlogo v obdobju osamosvojitve Slovenije, so odlikovanje utemeljili v uradu predsednika republike.
Dodal je še, da je zaveza, ki jih je s podpisom pogodbe za letos sprejela STA, "niso takšne, da jih ne bi mogla izpolniti". "Vse skupaj je seveda pomembno gledati v perspektivi. Če je STA danes pomembna, bo po mojem mnenju v prihodnosti še bolj. Da bo ta pričakovanja lahko izpolnila, jo čaka še veliko dela. Tudi mene, ki mi je zaupana čast, da jo vodim," je še navedel Kadunc.
Veselinovič: Vsak korak, ki STA odmika od stečajnega brezna, je pravi korak
Vsak korak, ki STA odmika od stečajnega brezna, je pravi korak, se je odzval bivši direktor STA Bojan Veselinovič. Upa, da je pogodba spremenjena do te mere, da bo vsaj letos zagotovila obstoj STA in socialno varnost zaposlenih. "Z njimi so bile vse odločitve vedno odgovorno skomunicirane, tako da ostro zavračam trditve, da jih je prejšnje vodstvo kakorkoli izkoriščalo pri izigravanju zakonodaje. Ta jasno nalaga vladi financiranje STA. S tem se je očitno končno sprijaznil tudi UKOM. Seveda če držijo informacije, da je pristal na zunajsodno poravnavo namesto začetih izvršb za mesečne zahtevke, ki bi jih moral plačati, pa se je namesto tega raje odločil za njeno več kot 300-dnevno izčrpavanje," pravi Veselinovič.
STA sicer letos javno službo opravlja brez državnega plačila. Stečaju se je doslej uspela izogniti tudi s pomočjo prodaje treh terjatev in s pomočjo sredstev donacijske kampanje Društva novinarjev Slovenije Za obSTAnek. Kljub temu se je znašla v hudi finančni stiski, zaradi negotovih razmer pa jo je v minulih mesecih zapustilo precej zaposlenih.
DNS: Lahko le upamo, da je agonija STA končana
V Društvu novinarjev Slovenije lahko le upajo, da je agonija Slovenske tiskovne agencije (STA) s podpisom pogodbe z Ukomom končana, so se oglasili iz DNS. Ne glede na to pa ne morejo posebej slaviti, "da se je vlada po 312 dneh izčrpavanja agencije končno odločila spoštovati zakonodajo in STA plačati opravljanje javne službe. Ne pozabimo, da se je Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom) v imenu vlade za to potezo odločil tik pred odločitvijo sodišča v tožbi STA za zapadle terjatve do države. S tem se je izognil nedvoumni presoji sodišča, ali je bila prekinitev financiranja neupravičena in nezakonita."
DNS je v začetku novembra zagnal drugi krog kampanje #zaobSTAnek, v katerem se je skupaj z donacijami, nakazanimi na TRR društva od julija do oktobra, nabralo že več kot 100.000 evrov za pomoč STA. Prepričani so, da je tudi izjemen odziv v donacijski kampanji, s katerim je javnost jasno povedala, da agencijo potrebuje in podpira, pomenil dodaten pritisk na odločevalce, da vendarle znova vzpostavijo financiranje javne službe obveščanja. Zahvaljujejo se vsem, ki so bili ponovno pripravljeni donirati za rešitev STA pred zlomom. Vsa zbrana sredstva bodo nakazali STA, ki bo sama presodila, kako jih bo porabila.
V društvu novinarjev ne morejo natančneje komentirati dogovora med STA in Ukomom, ker njegove vsebine ne poznajo. Poudarjajo pa, da je podlaga za podpis pogodbe lahko le zakon in ne vladna uredba. Nesprejemljivo bi tudi bilo, da bi določila pogodbe drastično posegla v način vrednotenja, financiranja in uporabe servisa, ki ga STA ponuja. Prav tako financiranje po novo podpisani pogodbi ne sme biti pogojevano z mesečnim nadzorom Ukoma nad opravljanjem javne službe, ki ga zakon o STA ne predvideva. Takšen nazdor lahko pomeni grožnjo uredniški neodvisnosti STA, opozarja DNS. V društvu novinarjev zato z veliko zadržanostjo in previdnostjo spremljajo sprejeti dogovor: "Težko je verjeti, da je vlada po letu neizprosnega izčrpavanja agencije kar naenkrat postala odgovorna in dobronamerna ustanoviteljica."
"Kot so zapisali že sodelavci STA, pa je agencija že plačala visoko ceno tudi, če so vsi strahovi odveč. Razdrta je ekipa agencije in zavrt njen razvoj. Okrevanje bo dolgotrajno," opozarja društvo novinarjev. "Sodelavci so bili podvrženi neusmiljenim in zavržnim napadom na družbenih medijih in v izjavah politikov. Kot novinarji, še posebej agencijski, so plačali najvišjo možno ceno, sami so postali zgodba. Ne glede na nemogoče razmere njihova kredibilnost in in profesionalnost nikoli ni bila pod vprašajem."
