Kaj bi se zgodilo ob potresu, kakršen je prizadel Hrvaško, v Sloveniji?

Nina Ambrož
30.12.2020 05:00
"Ključno je obnoviti stare stavbe," pravi gradbenik dr. Bruno Dujič, ki se ukvarja z novimi tehnologijami in potresno odpornostjo. Pa tudi o tem, kako varne in stabilne so stavbe v Sloveniji.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tudi pri nas je veliko starih zgradb, ki niso bile protipotresno obnovljene. 
EPA

Kakšno nevarnost bi pomenil takšen potres, če bi se zgodil v Sloveniji?

"V Sloveniji je precej stavbnega fonda, ki je tako kot na Hrvaškem grajen v opečnem sistemu brez ustreznih vezi, kar se je v potresih v Petrinji in Zagrebu pokazalo za problem. V mestnih središčih je precej objektov, ki so bili po tem sistemu grajeni v prejšnjem stoletju. Padajoči opečni zidovi iz ravnine pa so, kot smo lahko videli, povzročali smrtne žrtve, ne le gmotne škode."{api_embed_photo_L30}619866{/api_embed_photo_L30}

Ali obstaja preventiva, je mogoče zastarele hiše popraviti v bolj varne, protipotresne?

"Potresna sanacija je seveda mogoča, odvisna je od vrste gradnje, materialov ... Glede na potresno moč in sproščeno energijo na tem območju, današnja je bila zelo visoka, in glede na zgodovino potresov lahko v Sloveniji pričakujemo celo višjo potresno intenziteto. Gre za vprašanje, kdaj se bo kaj podobnega zgodilo pri nas. Zato bi bilo smiselno potresno sanacijo izvesti v okviru energetske prenove stavb, ki se je izvajala zadnjih deset let, vendar se stanovalci za to niso odločali, ker bi se morali za neko obdobje izseliti in ker je to povezano s stroški. Naše stavbe niso grajene za najhujše potrese, tako kot naše zdravstvo ni dimenzionirano, da bi obvladovalo epidemijo. Upam, da bo politika temu prisluhnila, da se bo našel denar in da bodo ukrepi stimulativni, kakor so v Italiji, kjer so tovrstne sanacije oproščene davka. Vlaganja v potresno sanacijo so lahko manjša, cenejša, kot je škoda, ki jo lahko povzroči potres. Ključno je, kako obnoviti obstoječi stavbni fond, ki je bil zgrajen pred letom 1963 ter nato v obdobju do leta 1981, ko se je zvišal nivo potresno varnega projektiranja. V Sloveniji razvijamo metode, kako s križno lepljenimi lesenimi ploščami narediti nov fasadni ovoj, ki bi povezal zidove, in kako v kamnite, kulturnozgodovinske stavbe izvesti notranjo leseno strukturo in nanjo vezati spomeniško zaščitene zunanje zidove mestnih središč. Recimo po potresu v Bovcu je bila sanacija večinoma izvedena z injektiranjem, konstrukcijskimi armiranimi ometi in jeklenimi vezmi, ki povežejo obstoječo konstrukcijo objekta v strukturo, da ob potresu ne razpade."

Kako stabilna pa je novogradnja?

"Evropski standardi, sprejeti leta 2008, dosegajo visok nivo in novogradnja ne bi smela biti problematična. Bodisi da gre za težke, masivne materiale, betonske, opečne, kovinske konstrukcije, sploh pa, če gre za lahke materiale, kot je les."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta