Kako dolgo bomo še gledali reklame na njivah?

Kakšna točno bo nova gradbeno-prostorska zakonodaja, ki jo arhitekti označujejo kot protiarhitekturni zakon, gradbinci pa so ji naklonjeni, bo državni zbor odločal predvidoma decembra in v tretjem branju. Poslanci so prejšnji teden opravil drugo obravnavo predlogov zakona o urejanju prostora in zakona o gradbeništvu, ki med drugim prinašata novosti glede postopkov izdaje gradbenega dovoljenja in spremembe na področju prostorskega načrtovanja. Postopki priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni bodo krajši in preprostejši, obljublja minister za okolje in prostor Andrej Vizjak in napoveduje učinkovitejši trajnostni prostorski razvoj Slovenije.

Po novem bo gradbeno dovoljenje v določenih primerih mogoče pridobiti v instrukcijskem roku 30 dni. To bi bilo izvedljivo, če bodo investitorji pridobili vso potrebno dokumentacijo in dokazila pravice graditi in kjer sosedje oziroma stranski udeleženci temu ne bodo nasprotovali. Objekte, ki nimajo vpliva na okolje, bi bilo mogoče začeti graditi že po dokončnem gradbenem dovoljenju in ne šele po njegovi pravnomočnosti. Komunalni prispevek ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje. So pa poslanci sprejeli amandma, ki določa, da če prijavitelj ob prijavi začetka gradnje ne priloži kateregakoli podatka ali dokumenta, če torej kateri izmed zahtevanih podatkov ali dokumentov ob prijavi začetka gradnje manjka, se šteje, da prijava začetka gradnje sploh ni bila podana.

S predlaganim zakonom o urejanju prostora si na vladi obetajo, da bi vzpostavili projektno vodenje pri državnem prostorskem načrtovanju in da bi postopki načrtovanja prostorskih ureditev državnega pomena tekli po principu vse na enem mestu - od načrtovanja do dovoljevanja. Celovito presojo vplivov na okolje bi radi vključili v postopke priprave prostorskih izvedbenih aktov. Za reklamiranje v slovenski krajini bodo strožja pravila. S 1. januarja 2024 bo začela veljati prepoved postavitve trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje zunaj poselitvenih območij, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča.