Kako je na Brdu prišlo na dan Janševo videnje spoštovanja vladavine prava

Slovenija je spravila pod streho največji dogodek v času njenega polletnega predsedovanja Svetu Evropske unije (EU). Danes so se voditelji 27 članic na Brdu pri Kranju srečali s kolegi iz šestih držav Zahodnega Balkana, aspirantkami za članstvo v EU.

Neformalni vrh EU-Zahodni Balkan je uvedlo sinočnje srečanje samo voditeljev EU, kjer so na večerji razpravljali o geostrateški vlogi EU, Aukusu, ki je mimo EU povezal ZDA, Velike Britanije in Avstralije, o odnosih s Kitajsko in o dogodkih po debaklu v Afganistanu. Na Brdu pri Kranju pa so danes voditelji, rekli bi za prmejduš, potrdili evropsko perspektivo regije, ki so ji jo obljubili že v Solunu leta 2003. Toda velike besede o zavezanosti širitvenemu procesu, za Albanijo, BiH, Srbijo, Severno Makedonijo, Črno goro in Kosovo še ne pomenijo bistvenih premikov. To se je izkazalo tudi na popoldanski tiskovni konferenci, ko so pred novinarje stopili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charels Mischel in gostitelj, predsednik slovenske vlade Janez Janša. Janša je, denimo, zanikal, da je Slovenija skušala državam Zahodnega Balkana ponuditi časovnico njihove vključitve v EU do leta 2030. "To niti ne bi bilo mogoče, ker gre za pogajalski proces in je vsaka država specifičen primer. Vendar se da razdelati posamične korake približevanja za prihodnje desetletje. Kajti velika večina članic meni, da je naslednje desetletje tisto obdobje, v katerega je treba usmeriti vsa prizadevanja, da se perspektiva članstva v EU uresniči v čim večji možni meri."

V deklaracij, ki so jo sprejeli, med drugim piše: "EU potrjuje nedvomno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana in pozdravlja zavezanost partnerjev na Zahodnem Balkanu tej perspektivi, ki je v vzajemnem strateškem interesu." Obenem pa je zapisano, da je za "EU pomembno, da ohrani in poglobi svoj razvoj ter zagotovi zmožnost integracije novih članic."

Von der Leynova je ob tem pred novinarji povedala, da dejstvo, "ker unija ne začne pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, spodkopava našo vlogo in ugled v regiji". Mnogi so namreč menili, da bi EU že zdavnaj morala odpraviti bolgarski veto na pričetek teh pogajanj s Severno Makedonijo. Toda tudi Brdo ni spremenilo stališča Sofije, kot je danes sporočil bolgarski predsednik Rumen Radev po pogovorih z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom. Majhne možnosti za premik so po bolgarskih volitvah sredi novembra. Charles Michel pa je uvodoma poudaril, da so voditelji na Brdu, kjer je bilo med pandemijo prvo njihovo fizično srečanje v tako velikem obsegu, poudaril: "Zahodni Balkan je za EU strateškega pomena, zato bomo še naprej vzpodbujali reformni napredek v regiji, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter spoštovanje vladavine prava, ki je vpisana v evropski DNK." Oba sta napovedala, da bo EU v Zahodni Balkan, regijo z okoli 18 milijoni prebivalcev, v naslednjih sedmih letih vložila 30 milijard evrov. Obljubila sta tudi skorajšnjo odpravo telefonskega gostovanja za EU v teh državah, kar bi občutno pocenilo telefonske pogovore z EU.

Janez Janša pa je na vprašanje novinarke TV Slovenija Helene Milinković, ali ni hinavsko od zahodnobalkanskih držav zahtevati, naj izpolnijo pogoje glede vladavine prava in demokratičnih standardov, kamor sodi tudi neodvisnost medijev, medtem pa je slovenska tiskovna agencija STA brez vladnega plačila za svojo javno službo že 279 dan, odgovoril: "Denar bo isti dan, ko novi direktor podpiše pogodbo. Odločitev vrhovnega sodišča pa ni bila takšna, kot jo predstavlja evropska komisarka Vera Jourova. Njeno pisanje je bilo politično vzpodbujeno iz Slovenije, kot je bil dosedanji direktor STA politično nastavljen pred desetimi leti. In vsekakor bo Slovenija od aspirantk za članstvo v EU terjala spoštovanje vladavine prava. Da se ne bo zgodilo, da bi tudi tam tri tedne pred volitvami zapirali opozicijske voditelje, da bi na nacionalni televiziji grozili s smrtjo in da bi še naprej sodili sodniki, ki so v komunizmu kršili človekove pravice in izrekali smrtne kazni."