Delovno mesto, ki prispeva k zmanjševanju porabe naravnih virov, povečanju energetske učinkovitosti, zmanjševanju rabe energije in varovanju okolja. Delovno mesto, kjer delujemo na način, ki ne ogroža ohranitve našega okolja v ugodnem stanju in je trajnostno, kar pomeni, da ne ogroža kakovosti življenja tudi za prihodnje generacije, odgovarja Renata Karba, vodja projektov pri Umanoteri, na vprašanje, kaj je zeleno delovno mesto. Mojca Ulaga iz Službe za programe zaposlovanja Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije: "Gre za dostojna delovna mesta v sektorju zelenega gospodarstva (ravnanje z odpadki, povečevanje energetske učinkovitosti na vseh ravneh, proizvodnja in montaža naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije, trajnostna raba virov, kot je gozdno-lesna veriga, urejanje zelenih površin itd.) in delovna mesta pri ozelenjevanju procesov v drugih sektorjih."
Kot je dejala Karba, se lahko zeleno zaposlovanje spodbuja na dva načina: z neposrednimi spodbudami, subvencijami ali pa z usmeritvijo razvoja javnih investicij. "Ozelenitev gospodarstva sama po sebi tudi ozelenjuje delovna mesta. Ta vzvod je veliko močnejši kot neposredne spodbude," pove vodja projektov pri Umanoteri. "Država ima možnost, da postavi določena pravila, razpisuje določene stvari, kaj spodbudi ali pa prepove. Konkretno: če bomo čakali na to, da bodo vsi potrošniki toliko ozaveščeni, da ne bodo uporabljali plastenk, bo prepozno. Država pa lahko postavi standarde, omejitve, pravila, spodbude in se to zgodi veliko hitreje," konkretizira Karba. V svetu so zelena delovna mesta v skokovitem porastu. Kako pa Slovenija spodbuja zeleno zaposlovanje?
Subvencije za 190 brezposelnih
Na pobudo predloga ministrstva za okolje in prostor (MOP) in ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije (ZRSZ) januarja letos izvedel razpis za sofinanciranje zelenih delovnih mest, rok oddaje prijav je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2021. MOP je iz Sklada za podnebne spremembe zagotovil 1,5 milijona evrov, predvidena je subvencionirana zaposlitev 190 brezposelnih iz vse Slovenije za nedoločen čas. Mesečna subvencija je 340 evrov.
Delodajalci, ki kandidirajo za omenjeno subvencijo, morajo ponuditi zelena delovna mesta, s katerimi težijo k trajnostnemu razvoju in prispevajo k zmanjševanju okoljskega vpliva podjetja. Podjetje naj bi bilo prijazno tudi do načina pridelave, predelave, obdelave, nabave, logistike, skladiščenja, prodaje, servisa in drugih aktivnostih. Zavod je želel zajeti čim več dejavnosti, zato so vzpostavili sistem meril, ki vzpostavljajo široko definicijo zelenega delovnega mesta. Sestavljen je iz petih kriterijev: poklic; proizvod ali storitev, ki jo ponuja delodajalec; dejavnost delodajalca; certifikati; trajnostne aktivnosti na delovnem mestu. Upošteva se seštevek, ne vsak posebej, saj tako zajamejo različne položaje delodajalcev in njihovih delavcev, so pojasnili na zavodu.
"Ozelenitev gospodarstva sama po sebi tudi ozelenjuje delovna mesta"
Zakaj so se odločili kandirati na razpisu, smo preverili v dveh podjetjih. "Potrebovali smo novo strokovno sodelavko in vsak tak razpis pride prav," pove Vojko Bernard, predsednik organizacije Alpe Adria Green, ki je v okviru razpisa zaposlil enega človeka. "Razpis za spodbujanje delovnih mest se mi zdi dobrodošel, ampak gre za prenizke zneske – 340 evrov je samo tretjina neto zneska minimalne plače," je kritičen Bernard. "Želel bi si, da bi bila ta delovna mesta vsaj za nevladne organizacije stoodstotno financirana," razmišlja predsednik društva Alpe Adria Green. Miroslav Namestnik iz podjetja Pohištvo Namestnik, ki je na podlagi razpisa zaposlilo dva delavca, pa pove, da se je na razpis prijavil, ker je po naključju rabil novo delovno silo: "Ker se ukvarjamo z mizarstvom, smo avtomatsko izpolnjevali pogoje, saj je vsako naše delovno mesto zeleno." Namestnik še pripomni, da bi si sicer bolj kot subvencij želel davčnih olajšav.
Nujna načrtovan prehod in sodelovanje
Ministrstvo ob tem izpostavlja pomen okrepljenega partnerskega sodelovanja več institucij za doseganje skupnih ciljev, s čimer se ustvarja dobro izhodišče za nadaljnja podobna medinstitucionalna sodelovanja v korist posameznikov in spodbujanju zelenih dejavnosti. "Klasičnim" subvencijam za zaposlitev so želeli dati dodatno vrednost in hkrati spodbujati k zaposlovanju brezposelnih podjetja, ki krepijo svojo družbeno vlogo s skrbnostjo za zeleno in trajnostno, pravijo pobudniki razpisa.
Na vprašanje, ali bo v prihodnosti izvedenih še več podobnih razpisov na ZRSZ, ne morejo odgovoriti, so pa zapisali, da se zavedajo pomena zelenega zaposlovanja, ki sicer dobiva vedno večjo težko tudi na ravni Evropske unije. Na ministrstvu si bodo, kot so dejali, v prihodnje prizadevali za spodbujanje zelenega zaposlovanja.
"Danes je v vseh ključnih dokumentih, strategijah, ukrepih itd. poudarek na trajnostnem, zelenem delovanju in razvoju podjetij, tako lahko rečemo, da je tudi na trgu dela vse več zelenih delovnih mest," menijo na MDDSZ. "Država se mora na tem področju povezovati, sodelovati, ustvariti še boljše sistemsko okolje in finančne spodbude, da bomo dosegli vse zastavljene cilje in zaveze tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni," so še dodali.
Prehod na zeleno in trajnostno zaposlovanje mora biti izveden načrtovano in z razmislekom, v zaključku opozori Karba in izpostavi primer kontroliranega (sicer ne idealnega) zapiranja termoelektrarne Trbovlje. "Načrtno se mora delati na prešolanju, izobraževanju in hkratnem ustvarjanju delovnih mest, ki bodo nadomestila stara, netrajnostna," sklene Karba. Po eni strani krepimo kadrovske zmožnosti in na ta način pospešujemo zeleni prehod, hkrati pa bo treba v prihodnosti zagotoviti zaposlitve za tiste, ki bodo izgubili službe v netrajnostnih dejavnostih (na primer premogovništvo, avtomobilska industrija ...), v sklopu tako imenovanega pravičnega prehoda. Pomembno pa je tudi, da se trudimo za ozelenitev že obstoječih delovnih mest, še sklene Ulaga.
